inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odstranitev nelegalne gradnje - rekonstrukcija objekta - status inšpekcijskega zavezanca
Iz ugotovitve inšpektorja, ki je dokumentirana v upravnem spisu in jo potrjuje tudi drugostopenjski organ, izhaja, da je bilo z novo izvedeno armiranobetonsko ploščo v pritlični etaži poseženo v samo konstrukcijo objekta. Ugovora tožnika, da je bilo s posegom vzpostavljeno stanje po prvotnem gradbenem dovoljenju, ni mogoče upoštevati, saj zakonodaja v primeru skeletnih konstrukcijskih elementov ne pozna izjem. Na odločitev v zadevi ne vpliva niti ugotovitev strokovnjaka, da konstrukcija glede na sedanji namen uporabe kot takšna v celoti ustreza in da je objekt statično varen.
inšpekcijski postopek - otrok s posebnimi potrebami - izobraževanje otroka s posebnimi potrebami - stranka v inšpekcijskem postopku
Očetu mladoletnega otroka, ki je tudi njegov zakoniti zastopnik v postopku, ni mogoče zanikati obstoja pravnega interesa za sodelovanje v inšpekcijskem postopku, saj jo kot zakoniti zastopnik mladoletnega otroka izvršuje v njegovem imenu in v njegovo korist.
ZGO-1 člen 152. ZUP člen 140, 140/1, 237, 237/2, 237/2-3.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostaven objekt - dokazna ocena
Tožnik je za svoje trditve, da hišice nimajo trajne povezave s tlemi niti glede temeljev niti glede instalacij predlagal izvedbo več dokazov, s čimer je hotel dokazati, da za njihovo postavitev ni potreboval gradbenega dovoljenja, ker je šlo za enostavne objekte. Organ teh dokazov ni izvedel niti ni pojasnil (ne v prvostopenjski ne v drugostopenjski odločbi), zakaj je zavrnil izvedbo predlaganih dokazov.
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - ugovor zoper izvršilni naslov
Skladno s prvim odstavkom 292. člena ZUP je zoper sklepe v upravnem izvršilnem postopku dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo; z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. To pomeni, da tožnik lahko v pritožbenem in tudi v sodnem postopku zoper sklep o dovolitvi izvršbe (uspešno) podaja le ugovore, ki se nanašajo na samo izvršbo.
inšpekcijski postopek - inšpekcijski ukrep - odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje - soglasje pristojnega organa - napačna uporaba materialnega prava
Svetlobna vitrina postavljena na čakališču AP je bila postavljena še v času veljavnosti ZJC. Iz obrazložitve odločbe prvostopenjskega organa izhaja, da prvostopenjski organ predmetne inšpekcijske ukrepe izrekel na podlagi 118. člena ter 41. točke in 73. točke 2. člena in 78. člena ZCes-1. Po navedenem, je prvostopenjski organ ugotovljeno dejansko stanje glede predmetne svetlobne vitrine tožnice, ki je bila nesporno postavljena še v času veljavnosti ZJC, presojal le po ZCes-1 in le na njegovi podlagi izrekel obravnavane inšpekcijske ukrepe, ne pa tudi na podlagi v času postavitve predmete svetlobe vitrine veljavnega ZJC, s čimer je po presoji sodišča materialno pravo napačno uporabil.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - odmera nadomestila - odločba gradbenega inšpektorja
V primerih, kot je obravnavani, zakonska ureditev predpisuje dva ločena upravna postopka: postopek, v katerem pristojni inšpekcijski organ najprej ugotovi nedovoljeno gradnjo (z izrekom inšpekcijskega ukrepa), ki jo, ko odločba o tem postane pravnomočna, pošlje pristojnemu organu za gradbene zadeve, ta pa (po uradni dolžnosti) na tej podlagi izda odločbo o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora. Tako vrsta in obseg nedovoljenega posega, kot tudi inšpekcijski zavezanec so torej že ugotovljeni s pravnomočno inšpekcijsko odločbo. Organ je na to odločbo pri odločanju o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora vezan, kar pomeni, da teh okoliščin ne ugotavlja sam, niti jih ni mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi zoper odločbo o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora.
okoljska škoda - zastavna pravica - izvršba po drugih osebah - stroški inšpekcijskega postopka
Zoper tožečo stranko, ki svoje obveznosti po inšpekcijski odločbi ni izvršila, je bil utemeljeno začet postopek izvršbe po drugih osebah. Pri tem so nastali v sklepu navedeni stroški, glede teh pa ima Republika Slovenija glede na določbo 157.c člena ZVO-1 zastavno pravico.
inšpekcijski postopek - ukrepi občinskega inšpektorja - objekt za oglaševanje - dovoljenje za postavitev oglasnega objekta na zasebnem zemljišču - varovalni pas občinske ceste
Varovalni pas ceste se meri od zunanjega roba cestnega sveta in ne od ločilne črte ceste.
Posegi v varovalni pas občinske ceste so v skladu z drugim odstavkom 97. člena ZCes-1 dovoljeni le s soglasjem upravljavca občinske ceste, ki pa ga tožnik v obravnavani zadevi ob upoštevanju s tem povezanih nespornih dejstev ni pridobil. Ker so v skladu z ZCes-1 posegi v varovalni pas ceste omejeni, lahko občinski inšpekcijski organ po 6. točki prvega odstavka 118. člena ZCes-1 odredi odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanja, ki je v območju ceste postavljen brez soglasja, ne glede na to, da je objekt postavljen na nepremičnini v zasebni lasti. Zato po presoji sodišča ni utemeljen niti smiseln tožbeni ugovor, da tovrstni inšpekcijski postopki niso dopustni, če gre za zasebno zemljišče.
inšpekcijski postopek - upravna izvršba - izvršba izrečenega inšpekcijskega ukrepa - predujem - založitev predujma za stroške - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Upravni akt, ki vsebuje vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni obveznosti, je izvršilni naslov, tj. odločba, s katero je stranki priznana pravica ali naložena obveznost. Sklepi, izdani v izvršilnem postopku, pa so upravni akt, če se z njimi posega v vsebino tega izvršilnega naslova. Le v tem primeru namreč vsebujejo vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi, saj zavezancu nalagajo, da mora izvršiti nekaj, kar po izvršilnem naslovu ni (več) njegova obveznost ali določajo, da se izvršba opravlja na način, ki za konkreten primer ne pride v poštev.
Sodišče sodi, da z obveznostjo založitve zneska za stroške izvršilnega postopka obveznost zavezanca (odstraniti odpadke) še vedno ostaja enaka kot je določena v (inšpekcijski) odločbi, ki je izvršilni naslov. To izhaja že iz samega zakona, ki pravi, da če zavezanec obveznosti delno ali v celoti ne izpolni, se tako dejanje opravi po drugi osebi na njegove stroške. Obveznost se torej izvrši po drugi osebi, ki bo proti plačilu (in ne na podlagi odločbe) izvršila tujo obveznost. Pri tem pa lahko zavezanec po prejemu sklepa o založitvi predujma za stroške še vedno sam izpolni naloženo obveznost in s tem prepreči rubež sredstev, kar prav tako pomeni, da se njegova obveznost (še) ni spremenila, saj je sicer ne bi mogel več veljavno izpolniti sam.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskega zemljišča v drug namen kot za proizvodnjo - prepoved uporabe kmetijskega zemljišča v drug namen - vzpostavitev prejšnjega stanja
Tožnica je pridobila naravovarstveno soglasje, vendar pa ji, enako kot preostali dve soglasji, to še ni dalo pravice postaviti objekt na kmetijsko zemljišče, pač pa le določilo naravovarstvene pogoje, ki jih je treba upoštevati pri gradnji. Z drugimi besedami, tožnica je sicer pridobila več soglasij, ne pa tudi soglasja, da je postavitev kmečke lope na njenem kmetijskem zemljišču dopustna po določbah OPN.
ZGO-1 člen 162, 297, 297/2. ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4.
ukrep inšpektorja za okolje in prostor - izvršba izrečenega inšpekcijskega ukrepa - stroški izvršbe - založitev predujma za stroške - sklep o naložitvi predujma - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožniku je bila z izpodbijanim sklepom zaradi neizpolnitve inšpekcijske obveznosti in posledične oprave izvršbe po drugih osebah naložena založitev denarnega zneska v tam opredeljeni višini. Po oceni sodišča izpodbijani sklep ni akt iz 2. člena ZUS-1, saj ne gre za akt, s katerim bi organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku. Gre namreč za začasno naloženo denarno obveznost v določenem znesku (torej le do poznejšega obračuna dejanskih izvršilnih stroškov) in je zato po oceni sodišča izpodbijani sklep vmesni sklep v postopku prisilne izvršbe. Zakon pa tudi sicer ne predpisuje, da bi bilo plačilo predujma pogoj za opravo izvršbe. Izpodbijani sklep tudi ni sklep po drugem odstavku 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek ni bil obnovljen, ustavljen ali končan.
ZCes-1 člen 78c, 118, 118/1, 118/1-6. URS člen 155.
inšpekcijski ukrep - oglaševanje na območju državnih cest - objekt za obveščanje in oglaševanje - izdaja soglasja - odstranitev objekta - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - soglasje upravljalca javne ceste - prepoved retroaktivne uporabe zakona
Sodišče ugotavlja, da ZCes-1 nima določb, ki bi se nanašale na pred njegovo uveljavitvijo izvršene posege v prostor varovalnega pasu državne ceste. Inšpektor za ceste bi lahko naložil odstranitev objekta za oglaševanje, če bi ZCes-1 tudi za te, ki so bile (zakonito) postavljene pred njegovo uveljavitvijo, izrecno določil obveznost pridobitve soglasja iz 78. člena ZCes-1 v zato določenem prehodnem obdobju. V zakonu pa takih določb ni.
Torej glede na uvod in izrek odločbe prvostopenjski organ ni imel podlage, da ugotavlja, ali je bilo soglasje po prej veljavnem ZJC pridobljeno oziroma ali je bilo tako soglasje izdano v ustrezni obliki.
delo na črno - odločba o prepovedi dela na črno - opravljanje dela na črno - zaposlovanje na črno
Določba prve alineje prvega odstavka 5. člena ZPDZC-1 prepoveduje ravno delodajalčevo omogočanje dela delavcu pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi. Glede na navedeno in ker tožnica niti ni trdila, da je A.A. izročila pisni predlog pogodbe o zaposlitvi, tudi ni utemeljen njen tožbeni očitek o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju iz razloga, ker prvostopenjski organ ni ugotavljal, ali je bil A.A. vročen pisni predlog pogodbe o zaposlitvi.
Odlok o oglaševanju (2011) člen 10, 10/1, 10/1-1, 20.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta - soglasje pristojnega organa - dokazno breme
Tožnica ni dokazala svoje trditve, da ima za postavitev spornih oglaševalskih objektov, ki nesporno stojita na javnem mestu, in sicer na parc. št. 1653/15 ..., ki je javno dobro, pridobljena vsa potrebna oziroma predpisana soglasja in dovoljenja. Iz materialnih predpisov, veljavnih v času sklenitve Pogodbe, tj. Odloka o oglaševanju in Pravilnika o merilih za določitev lokacij in o lokacijah za oglaševanje izhaja, da na zemljišču s parc. št. 1653/15 ... niti ni bila dopuščena postavitev velikih samo stoječih tabel. Navedena lokacija parc. št. 1653/15 ... pa tudi po OPN MOL ID, veljavnem v času izdaje izpodbijane odločbe, ni predvidena za postavitev oglaševalskih objektov.
ZNB člen 47. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. ZIN člen 3, 3/2. ZUP člen 8, 146, 146/3, 146/3-3.
cepljenje - cepljenje otrok - obvezno cepljenje otrok - zdravstvena inšpekcija - ustna obravnava v upravnem postopku
Ker se je tožena stranka oprla na razlago ZNB oziroma je tožniku omejila pravico iz 8. člena EKČP in 54. člena Ustave na način, ki ni predpisan z zakonom, je izpodbijani akt nezakonit, in so bili kršeni postopkovni standardi, ki stranki zagotavljajo sodelovanje v posebnem ugotovitvenem postopku na ustni obravnavi in zagotavljajo spoštovanje načela materialne resnice.
Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane člen 6, 14. ZUP člen 146, 164, 164/1, 164/2, 243. ZKme-1 člen 58, 58/1, 96/1, 96/2. Uredba Komisije (ES) št. 401/2006 z dne 23. februarja 2006 o določitvi metod vzorčenja in analiz za uradni nadzor vsebnosti mikotoksinov v živilih točka A, A.3.7., D, D.1.1.
inšpekcijski postopek - prepoved prometa z živili - prepoved prodaje živila brez ustreznih dokazil o neoporečnosti - nadomestna odločba - opredelitev do dokaznih predlogov - pravica stranke do izjave - kršitev pravil splošnega upravnega postopka
Glede nadomestne odločbe določba 243. člena ZUP ni namenjena odpravi tehničnih pomanjkljivosti izreka odločbe, ampak je namenjena drugačni odločitvi o pravici ali obveznosti stranke. Če je uspeh dopolnjenega ugotovitvenega postopka negativen in ne vpliva na že sprejeto odločitev v upravni zadevi, pa pogoji za izdajo nadomestne odločbe niti niso izpolnjeni.
Tožeča stranka že od seznanitve z rezultati analize le tem oporeka in ugovore utemeljuje s priloženimi rezultati analiz pristojnih laboratorijev, do teh analiz pa se prvostopenjski organ ni opredelil ne med postopkom in ne v izpodbijani odločbi. Tožena stranka ni imela podlage, da ne bi upoštevala dokazov, ki jih je predložil tožnik, saj tožnikovim predlogom za dokazovanje ni oporekala neodvisnosti, objektivnosti in preglednosti. Do teh dokazov bi se torej prvostopenjski organ moral opredeliti.
inšpekcijski postopek - inšpekcijski ukrep - ukrep kmetijskega inšpektorja - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča - prepoved uporabe kmetijskega zemljišča v drug namen - odstranitev objekta - vzpostavitev prejšnjega stanja - dejansko stanje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
Podlago za ugotovitev, ali je enostavni objekt, kot ga je postavil tožnik, dopustno postaviti na kmetijskem zemljišču, je treba iskati v občinskih prostorskih aktih. Toženka ni v celoti ugotovila niti vrste objekta, ki ga je postavil tožnik, niti iz izpodbijane odločbe ni mogoče razbrati, ali ta objekt stoji na delu parcele, ki je po namenski rabi kmetijsko ali gozdno zemljišče (ali oboje). Zgolj na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja bi bilo namreč mogoče zaključiti, ali je objekt, ki ga je postavil tožnik, (ne)dovoljen v skladu z določbami občinskih prostorskih aktov.
inšpekcijski postopek - ukrep rudarskega inšpektorja - koncesije - izkoriščanje mineralne surovine - dovoljenje za izkoriščanje mineralnih surovin
Toženka zmotno meni, da odločbi iz 2006 in 2010 nista pravno pomembni, ker sta bili izdani po podelitvi rudarske pravice z rudarskim koncesijskim aktom in sklenitvi koncesijske pogodbe. Glede na pojasnjeno gre namreč za pravnomočni odločbi, ki tožniku dajeta pravico izvajati dela pri izkoriščanju, kar pomeni izvrševati rudarsko pravico, na točno določenem pridobivalnem prostoru. Ker sta pravnomočni, ustvarjata učinke dokončno urejenega pravnega razmerja, kot izhaja iz izreka izdanih odločb.
Namen ZVPNPP je varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami. Ukrep se izreče podjetju, ki takšno poslovno prakso izvaja, pri tem pa oblika krivde za izrek ukrepa ni pomembna. Na odločitev v predmetni zadevi tudi ne vpliva narava poslovnega oziroma pogodbenega odnosa.