ZV-1 člen 137, 175, 175/9, 175/9-9. Uredba o koncesiji za rabo termalne vode za ogrevanje objektov družbe Ocean Orchids d. o. o. iz vrtine Do-3g/05 (2015) člen 1.
koncesija za rabo vode - posebna raba - inšpekcijski ukrep - zavrnitev tožbe
Obseg podeljene pravice posebne rabe termalne vode za ogrevanje tožničinih objektov iz vrtine je bil tožnici določen z Uredbo o koncesiji za rabo termalne vode za ogrevanje objektov družbe Ocean Orchids d. o. o. iz vrtine Do-3g/05 ter pogodbo, sklenjeno med vlado RS in tožnico, v katerih je določena največja dovoljena skupna letna prostornina (količina) tožničine rabe podzemne vode iz vrtine.
Inšpekcijski organ je pravilno ugotovil, da je tožnica letno uporabila več od dovoljene količine vode po Uredbi in pogodbi.
Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (2021) člen 5. ZNB člen 39, 39/1, 39/1-4.
COVID-19 - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - ugotovitvena ustavna odločba - odlok - podzakonski akt - napačna uporaba materialnega prava - ugotovitev nezakonitosti akta - razlaga prava - jezikovna razlaga - namenska razlaga
Z ustavnosodno ugotovitvijo protipravnosti zakon ne preneha veljati in tudi potek roka, določen za odpravo protiustavnosti ne vpliva na formalno veljavo zakona. Prav tako ugotovitev protiustavnosti zakona sama po sebi ne vpliva na veljavnost podzakonskih aktov, niti ti ne postanejo zaradi tega nezakoniti. Bistveno je, da ugotovitev Ustavnega sodišča RS, da je točka 4 prvega odstavka 39. člena ZNB v neskladju z Ustavo, ni povzročila, da bi vsebina, ki v zakonu obstaja, čeprav nezadostna in nedoločna, prenehala veljati. Učinki erga omnes ugotovitvene odločbe Ustavnega sodišča RS so v tem, da ZNB v svoji nepopolni vsebini velja (še) naprej in je veljavna zakonska podlaga tako za že sprejete in še veljavne odloke, ki temeljijo na 4. točki prvega odstavka 39. člena ZNB.
Zgolj dejstvo, da je morala tožnica omejiti svoj nabor izdelkov, ki jih je podajala v določenem obdobju, po presoji sodišča še ne kaže na to, da ne gre za specializirano trgovino z otroškim programom. Ključno je, da je tožnica na dan nadzora, torej v času veljavnosti Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, prodajala zgolj otroške artikle (ostalo blago, ki se je sicer nahajalo v prodajalni, ni bilo predmet prodaje) in je torej svoje poslovanje v celoti prilagodila „pogojem“ iz Odloka (prodajala je zgolj otroške artikle in ne tudi ostalega). Da bi bilo v prodajalnah prepovedano imeti (brez da bi bili na voljo za prodajo) katerekoli artikle, ki ne sodijo v „otroški program“, pa iz Odloka ne izhaja. Sodišče ugotavlja nezakonitost izpodbijane odločbe, saj sta tako prvostopenjski organ, kot toženka materialno pravo napačno uporabila in bi morala tožnico šteti kot „specializirano prodajalno z otroškim programom“, ki sodi med izjeme iz 5. člena Odloka.
Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (2021) člen 5. ZNB člen 39, 39/1, 39/1-4.
COVID-19 - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - odlok - napačna uporaba materialnega prava - ugotovitev nezakonitosti akta - ugotovitvena ustavna odločba - metode razlage predpisa - jezikovna razlaga - namenska razlaga
Zgolj dejstvo, da je morala tožnica omejiti svoj nabor izdelkov, ki jih je prodajala v določenem obdobju, po presoji sodišča še ne kaže na to, da ne gre za specializirano trgovino z otroškim programom. Ključno je, da je tožnica na dan nadzora, torej v času veljavnosti Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, prodajala zgolj otroške artikle (ostalo blago, ki se je sicer nahajalo v prodajalni, ni bilo predmet prodaje) in je torej svoje poslovanje v celoti prilagodila „pogojem“ iz Odloka (prodajala je zgolj otroške artikle in ne tudi ostalega). Da bi bilo v prodajalnah prepovedano imeti (brez da bi bili na voljo za prodajo) katerekoli artikle, ki ne sodijo v „otroški program“, pa iz Odloka ne izhaja. Sodišče ugotavlja nezakonitost izpodbijane odločbe, saj sta tako prvostopenjski kot drugostopenjski upravni organ materialno pravo napačno uporabila in bi morala tožnico šteti kot „specializirano prodajalno z otroškim programom“ in je torej spadala pod izjeme iz 5. člena Odloka.
inšpekcijski ukrep - izvršitev ukrepa kmetijskega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - ugovori zoper sklep o dovolitvi izvršbe
Tožbeni ugovori (pavšalno sklicevanje na dejstvo, da naj bi bila okoliška kmetijska zemljišča prav tako uporabljana v nekmetijski namen, vendar ne-sankcionirana, ter navedba, da gre v tem primeru za zasebno lastnino, po kateri so postopali brez dovoljenja in sodne odločbe) se po vsebini nanašajo na odločbo, ki se izvršuje in ne na predmet tega upravnega spora (torej na izrek denarne kazni v upravnem izvršilnem postopku), zato jih skladno s prvim odstavkom 292. člena ZUP sodišče ni moglo upoštevati.
ukrep kmetijskega inšpektorja - kmetija - kmetijska dejavnost - zavajanje potrošnikov - uporaba firme - označevanje živil
Iz jezikovne razlage določbe 66. člena ZKme-1 jasno izhaja, da se nanaša zgolj na oglaševanje, označevanje in trženje kmetijskih izdelkov oziroma storitev, ne pa na označevanje poslovnega subjekta pri nastopanju na trgu. Ukrep, ki ga je izrekel inšpekcijski organ, pa po svoji vsebini pomeni prav to. V konkretnem primeru tožnica z enako firmo obstoja od leta 1995, to je pred uveljavitvijo ZKme-1. Poleg tega je tožnica že v postopku pred upravnim organom in ponovno v tožbi zatrjevala, da izpolnjuje vsebinske pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti predelave mleka iz 10. člena Uredbe o dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, saj preko 60 % mleka za svoje mlečne izdelke dejansko pridobi z navedene kmetije. Njeni izdelki so proizvedeni v sklopu kmetije A, s katero je organsko povezana in soodvisna, zato o kakršnem koli zavajanju potrošnikov ni mogoče govoriti.
Iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe je razvidno, da prepoved prodaje izdelkov traja šest mesecev od dneva vročitve te odločbe. Iz upravnega spisa pa izhaja, da je bila njena vročitev opravljena 20. 4. 2021, kar pomeni, da je obravnavani ukrep prenehal veljati 20. 10. 2021. Ob takih okoliščinah pa si tožnik z odpravo izpodbijanega akta, tudi če bi bilo tožbi ugodeno, očitno ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. Obdobje, v katerem ni smel prodajati tobačnih izdelkov, je namreč preteklo in ga po naravi stvari, čeprav odprava upravnega akta učinkuje ex tunc, ni več mogoče vrniti v stanje pred izdajo odločbe.
delo na črno - prepoved opravljanja dela na črno - pravica do izjave - pravica spremljati potek postopka po tolmaču
Pravica spremljati potek postopka po tolmaču se nanaša na tista dejanja v postopku, ki se izvajajo neposredno (npr. izvajanje dokazov na ustni obravnavi). Pravica do izjave je stranki kršena, če se ni imela možnosti izjaviti o vseh pravno odločilnih dejstvih. Pravico spremljati postopek v svojem jeziku - po tolmaču, je treba razlagati tako, da ni nobenega dvoma o tem, da tožnik v celoti razume, kaj se ga sprašuje. Če pa dvom v razumevanje jezika obstaja, kot v obravnavanem primeru, pa to pomeni, da postopek ni bil voden v skladu s sedmim odstavkom 62. člena ZUP, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka iz 5. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - gradbeno dovoljenje - gradnja brez gradbenega dovoljenja - pravna podlaga
Glede na to je tudi gradbeni inšpektor, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, določbe Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje Občine Izola za podeželje upošteval, ko je presojal dopustnost gradnje (brez gradbenega dovoljenja) na zemljišču s parc. št. 4690/1 k. o. ..., in sicer, da je od pomožnih kmetijskih in gospodarskih objektov dopustna le gradnja poljske hišice (večnamenski prostor, zaprt za shranjevanje orodja, pridelka in manjših obdelovalnih strojev), maksimalne velikosti do 20 m2 (glede na velikost parcele 4690/1, ki meri 1.916 m2) (33.a člen, tretji in peti odstavek), višinski gabarit poljske hišice pa ne sme presegati 2,5 m od najnižje kote terena (kote praga) ob objektu do spodnje kote venca objekta (33.b člen, tretja alineja prvega odstavka)1, in zaključil, da navedenih meril tožnik za objekt na parc. št. 4690/12 ne izpolnjuje. Kar pomeni, da tudi če je tožnik z gradnjo objekta pričel pred uveljavitvijo (oziroma pričetkom uporabe) GZ in Uredbe/2018, to je pred 1. 6. 2018, je gradnja nelegalna.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - gradbeno dovoljenje - gradnja brez gradbenega dovoljenja - pravna podlaga
Glede na to je tudi gradbeni inšpektor, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, določbe Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje Občine Izola za podeželje upošteval, ko je presojal dopustnost gradnje (brez gradbenega dovoljenja) na zemljišču s parc. št. 4692/1 k. o. ..., in sicer, da je od pomožnih kmetijskih in gospodarskih objektov dopustna le gradnja poljske hišice (večnamenski prostor, zaprt za shranjevanje orodja, pridelka in manjših obdelovalnih strojev), maksimalne velikosti do 20 m2 (glede na velikost parcele 4692/1, ki meri 1.374 m2) (33.a člen, tretji in peti odstavek), višinski gabarit poljske hišice pa ne sme presegati 2,5 m od najnižje kote terena (kote praga) ob objektu do spodnje kote venca objekta (33.b člen, tretja alineja prvega odstavka)1, in zaključil, da navedenih meril tožnik za objekt na parc. št. 4692/12 ne izpolnjuje. Kar pomeni, da tudi če je tožnik z gradnjo objekta pričel pred uveljavitvijo (oziroma pričetkom uporabe) GZ in Uredbe/2018, to je pred 1. 6. 2018, je gradnja nelegalna.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - ničnost odločbe - ničnostni razlog
Dejstvo, da ima družba A. na nepremičnini, na kateri stoji nelegalna gradnja, stavbno pravico in posest, ne pomeni, da je lastnica in investitorka nelegalnega objekta. Namreč v inšpekcijskem postopku se pravega graditelja objekta ni dalo ugotoviti, zato je organ kot inšpekcijsko zavezanko določil tožnico kot zemljiškoknjižno lastnico (tega v pritožbi tožnica ni izpodbijala). Tožnici pa v obravnavani zadevi ni uspelo dokazati, kako bi z izvršitvijo inšpekcijske odločbe lahko posegla v stavbno pravico družbe A. Iz obrazložitve izpodbijanega akta izhaja, da je družba A. izjavila, da nelegalnega objekta, na katerega se nanaša inšpekcijski ukrep ni zgradila, to pomeni, da tožnica v njeno stavbno pravico z odstranitvijo nelegalnega objekta, ne more poseči, saj družba tega ne šteje kot svojo last. Hkrati pa tožnica ne more izvršiti kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari, če družba A. spornega objekta ne šteje za svojo last.
Iz vsebine poštnih pošiljk izhaja, da je tožeča stranka navedena na ovojnicah kot pošiljatelj in na naročilnicah kot naslov, kamor je treba le-te vrniti. V razmerju do potrošnika je torej bila tožeča stranka pošiljatelj in naslov, na katerega se potrošniki obračajo s svojimi naročili oziroma prijavami za sodelovanje v nagradni igri. Glede na to je bila tožeča stranka v razmerju do potrošnika izvajalec predmetne poslovne prakse in je bil torej inšpekcijski ukrep pravilno izrečen tožeči stranki.
URS člen 154, 154/1, 155. ZCes-1 člen 97, 118, 118/1, 118/1-6.
javna objava - za odločanje relevanten predpis - uporaba predpisov - retroaktivna uporaba zakona - prepoved retroaktivnosti
Za presojo zakonitosti postavitve tožnikovega objekta za oglaševanje v varovalnem pasu občinske ceste je treba uporabiti zakon, veljaven v času postavitve, to pa je ZJC in ne kasnejši ZCes-1. Tožeči stranki bi lahko naložil odstranitev objekta za oglaševanje le, če bi ZCes-1 tudi za objekte, ki so bili postavljeni pred njegovo uveljavitvijo, izrecno določil obveznost pridobitve soglasja iz 97. člena ZCes-1 v za to določenem prehodnem obdobju, po neuspešno pretečenem roku pa bi predvidel inšpekcijsko ukrepanje.
V predmetni zadevi je zgolj relevantno, da izrečene denarne kazni v skupnem znesku 23.000,00 EUR niso bile plačane in ima tako Republika Slovenija v zavarovanje te svoje terjatve do celotnega poplačila te terjatve zakonito zastavno pravico na vseh nepremičninah tožnika, kot to določa 149. člen ZGO-1, zato zahteve tožnika, da naj inšpektor v ponovnem postopku ugotovi, kdaj je tožnik postal lastnik stanovanjske stavbe na parc. št. 556/2, kdaj je bila navedena stavba legalizirana in ali je bilo kdaj izdano gradbeno oziroma uporabno dovoljenje za navedeno stavbo v predmetni zadevi niso relevantne.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3, 279, 279/1, 279/1-3, 290, 290/1.
izvršilni naslov - izvršljivost - načelo kontradiktornosti - nove okoliščine
Po stališču pravne teorije, ki se sklicuje tudi na starejšo sodno prakso, se pri obveznosti, ki izhaja iz izvršilnega naslova, njena izvršljivost domneva, zato mora izvršilni organ le ugotoviti, ali obstaja izvršilni naslov (prvi odstavek 290. člen), ne pa tudi, ali je zavezančeva obveznost izvršljiva. Šteje se torej, da je izvršljiva vsaka obveznost, ki je navedena v izvršilnem naslovu. V tem primeru mora zavezanec trditi in dokazati, da ni. Iz starejše sodne prakse izhaja tudi stališče, da se kontradiktornost v postopku za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe ne zahteva. Upoštevaje navedena stališča je mogoča presoja, da prvostopenjski organ ni ravnal nezakonito, s tem ko je izdal izpodbijani sklep o izvršbi, tudi če je bil seznanjen (po ogledu na kraju samem in glede na listine v spisu, kot prej navedeno) s tem, da so po izdaji inšpekcijske odločbe nastale pravno relevantne okoliščine (obstoj novega legalno zgrajenega objekta na predmetnih zemljiščih), ki bi lahko vplivale na izvršljivost obveznosti.
Izrek prvostopne odločbe je premalo določen, saj iz njega ni mogoče dovolj jasno in zanesljivo ugotoviti, na katerem delu parc. št. 51/1 k.o. ... je treba očistiti zarast. Določitev jasne in natančne lege zarasti je zraven določitve velikosti zarasti, ki jo je treba očistiti bistvenega pomena, saj je le tako mogoče preizkusiti sprejeto odločitev in jo nato tudi izvršiti.
inšpekcijski ukrep zaščite živali - odvzem živali - nova dejstva - zavrnitev tožbe
Sodišče je ugotovilo, da so bili pogoji za odvzem psa iz 43. člena ZZZiv izpolnjeni, in to za trajni odvzem in za odvzem stikov tožnice s psom, za namestitev v zavetišče in za možnost oddaje psa novemu skrbniku, ki bo zagotavljal ustrezno bivališče in oskrbo.
Uradna veterinarka je ocenila, da je lastnica psa ravnala v nasprotju z določili ZZZiv, ker ni zagotovila oskrbe psa na način, ki je glede na vrsto živali, pasmo, starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udomačitve primeren njenim fiziološkim in etološkim potrebam v skladu z ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji. Organ prve stopnje je ravnal pravilno, ko je ravnanje tožnice, povzeto iz policiijskega poročila ter fotografije psa, opredelil kot neprimerno z vidika oskrbe psa. Organ prve stopnje je ravnal pravilno, ko je ravnanje tožnice, povzeto glede na znanje uradne veterinarke iz videoposnetka dogodka, ki je ugotavljala, da gre za ščuvanje psa na soseda s strani tožnice, in zapisnika o zaslišanju priče opredelil kot prepovedano ravnanje spodbujanja napadalnosti živali do človeka.
izvršilni postopek - sklep o dovolitvi izvršbe - ugovor zoper izvršilni naslov
Tožnikove navedbe se nanašajo na samo ureditveno inšpekcijsko odločbo. V postopku izvršbe pa so navedbe izven okvira, ki izhaja iz prvega odstavka 290. člena ZUP (ta obsega okoliščino, da se zahteva dovolitev izvršbe zoper zavezanca iz inšpekcijske odločbe in okoliščino izvršljivosti odločbe ter način izvršbe), pravno nerelevantne; posledično so take navedbe pravno nerelevantne tudi v postopku upravnega spora, pri presoji zakonitosti sklepa o dovolitvi izvršbe ter jih sodišče vsebinsko ne presoja in pri odločitvi ne upošteva.
izvršilni postopek - pravno nasledstvo - neobrazložena odločba
Pravno podlago za odstop od načela stroge formalne legalitete v izvršilnem postopku predstavlja prvi odstavek 50. člena ZUP, po katerem se v primeru, če stranka med postopkom umre (fizična oseba) ali preneha (pravna oseba), postopek nadaljuje, če gre v postopku za pravico, obveznost ali pravno korist, ki lahko preide na pravne naslednike. Pravice in obveznosti, ki niso strogo osebne, se torej lahko prenašajo na pravnega naslednika (singularno ali univerzalno pravno nasledstvo). Ko gre za pravno nasledstvo, organu ni treba izdajati ločenega izvršilnega naslova. Vendar je pravno nasledstvo v materialnopravnem pomenu – prehod obveznosti v materialnopravnem smislu - treba dokazovati; v poštev pridejo vsa dokazna sredstva. Če se izvršba vodi na podlagi upravnega posamičnega akta, izdanega pravnemu predniku, pa je pravnemu nasledniku seveda treba zagotoviti vse procesne garancije (možnost ugovora, da je pravni naslednik, v kakšnem obsegu odgovarja za obveznosti svojega pravnega prednika, itd.).
ZNB člen 39, 39/1, 39/1/2-3, 46a. ZSolI člen 11. ZOFVI člen 2.a. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2022) člen 8, 11, 12.
inšpekcijski nadzor - COVID-19 - pogoj PCT - odlok - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - šolstvo - podzakonski akt - ugotovitvena odločba - exceptio illegalis - pristojnost - ugotovitev neskladnosti zakona z Ustavo - odločba Ustavnega sodišča - učinek odločbe Ustavnega sodišča RS
Do odprave neskladnosti se določbi 2. in 3. točke 39. člena ZNB še naprej uporabljata. Ustavno sodišče je zato, da bi zavarovalo zdravje in življenje ljudi do odprave ugotovljene protiustavnosti omogočilo uporabo protiustavnih zakonskih določb. Posledično sodišče podzakonskim predpisom, ki urejajo ukrepe iz 2. in 3. točke prvega odstavka 39. člena ZNB za razmerja, nastala po objavi te odločbe v Uradnem listu RS (3. 6. 2021), zaradi v tej odločbi ugotovljene protiustavnosti po že povedanem, ne smejo odreči veljave. Navedeni določbi ZNB ter na njuni podlagi izdani podzakonski akti se po povedanem uporabljajo tudi v času izdaje izpodbijane odredbe (19. 11. 2021).
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - nevaren pes - odvzem živali - ugriz psa - usmrtitev živali - stranka - stranski intervenient - zavrženje tožbe - pravni interes - spor polne jurisdikcije
Po 3. točki prvega odstavka 36. členu ZUS-1 sodišče tožbo zavrne s sklepom, če tožnik v svoji tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka. Zato je sodišče tožbo druge tožnice na navedeni pravni podlagi zavrglo.
Glede na povedano, si tožnik s predlagano odpravo oziroma spremembo izpodbijane odločbe tudi v sporu polne jurisdikcije ne more izboljšati svojega pravnega položaja, saj je bilo v vmesnem času že vzpostavljeno stanje (usmrtitev psičke A.), ki ga tožnik z odpravo izpodbijane odločbe ne more spremeniti, kar pomeni, da odprava izpodbijane odločbe ne bi imela (več) želenega učinka, vsled česar nima niti pravnega interesa za vodenje tega postopka. Zato v tem primeru pride lahko v poštev le ugotovitvena tožba po drugi alineji prvega odstavka 33. člena ZUS-1, ki pa kot rečeno, ni bila vložena. Do odločitve sodišča prve stopnje pa tožnik tudi ni spremenil (ali dopolnil) tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijanega akta oziroma tožbenega zahtevka za odločanje v sporu polne jurisdikcije ni spremenil v ugotovitveno tožbo. Sodišče pa v tožbi postavljene tožbene predloge na odpravo oziroma spremembo izpodbijanega akta samo ni dolžno obravnavati kot ugotovitvene tožbe.