ukrep gradbenega inšpektorja - odstranitev nelegalne gradnje - rok za izvršitev obveznosti - izrek odločbe
V prvem delu ožje obrazložitve je prvostopenjski organ ustrezno pojasnil, da odloča v ponovljenem postopku. Prvostopenjski organ je po presoji sodišča ustrezno in ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 7. člena ZIN obrazložil, da je rok 180 dni za izvršitev zadevnega ukrepa določil na podlagi zahtevnosti oziroma obsega gradnje, iskanja izvajalca ter letnega časa.
inšpekcijski postopek - ukrep stanovanjskega inšpektorja - vzdrževanje skupnih delov večstanovanjske stavbe - pohodna terasa - vzrok za nastanek škode
V zvezi z razlago določbe četrtega odstavka 5. člena SZ-1 je Vrhovno sodišče Republike Slovenije (RS) v sodbi II Ips 76/2017 z dne 11. 10. 2018 zavzelo stališče, da navedena zakonska določba ne izraža namena zakonodajalca, da se vsaka pohodna terasa, ki je opredeljena kot posamezni del stavbe, in hkrati predstavlja streho objektu, v celoti šteje za skupni del stavbe. Gradbeni element terase pa sestavljajo skupni deli, ki so v solastnini vseh etažnih lastnikov, t. j. hidro in toplotna izolacija.
ZVPot člen 72. ZIN člen 28, 28/1, 33. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
inšpekcijski postopek - ukrepa tržnega inšpektorja - opozorilo - sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Pravno sredstvo zoper opozorilo, izdano v inšpekcijskem postopku, in to ne glede na to, ali je izdano po 53. členu ZP-1 ali po 33. členu ZIN (kot v obravnavani zadevi), ni dopustno. Pri obeh vrstah opozoril upravni organ glede na majhen pomen dejanja zavezancu oziroma kršitelju izda le opozorilo, ki pa v obeh primerih v ničemer ne posega v zavezančev pravni položaj in zanj nima nobenih pravnih posledic.
Sklepa o ustavitvi inšpekcijskega postopka v upravnem sporu ni dopustno izpodbijati.
ZVOP-1 člen 9, 9/1. ZODPol člen 5, 8, 8/1, 11. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 2, 2/2, 2/2-d.
inšpekcijski ukrep državnega nadzornika za varstvo osebnih podatkov - varstvo osebnih podatkov
Ni pravne podlage, da bi se lahko policiji naložilo, da mora Poročila izmene OKC posredovati toženi stranki z izločenimi osebnimi podatki.
ukrep zdravstvenega inšpektorja - zobozdravstvena dejavnost - zobozdravstvene storitve - izvajanje zdravstvenih storitev - vodenje evidence - čakalni seznam - informacijski sistem
Namen informacijskega sistema v zdravstvu je celovito in natančno informiranje pacientov zaradi zagotavljanja hitre in kvalitetne zdravstvene storitve, v nasprotju s tem pa bi bilo zahtevati od izvajalcev zdravstvene dejavnosti, da vodijo fiktivne evidence čakalnih dob oziroma podatke o prostih in okvirnih terminih za zdravstvene storitve, ki jih ne izvajajo.
inšpekcijsko nadzorstvo - ukrep tržnega inšpektorja - prepoved opravljanja dejavnosti - varstvo potrošnikov - ugovor nepoštenih pogodbenih pogojev - potrošniški kredit - pogodbena kazen - obrestna mera - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku - zaslišanje priče - zavrnitev dokaznih predlogov - pomanjkljiva obrazložitev izpodbijane odločbe - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhajajo argumenti, ki bi utemeljevali zaključek, da gre v obravnavani zadevi za povzročeno znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank. Bistveno vprašanje zavedanja kreditojemalcev glede vsebine kreditne pogodbe in vprašanja zagotovitve zavarovanja po kreditnih pogodbah, na kateri posledično sloni ugotovitev, da gre v konkretnem primeru za nepoštena pogodbena pogoja pri sklepanju pogodb za gotovinski kredit pri tožnici, ki v škodo potrošnika povzročata znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank in nasprotujeta načelu vestnosti in poštenja, po presoji sodišča ni v zadostni meri raziskano in pojasnjeno.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - zaščita živali - odvzem živali - ugotovitveni postopek - pravica do izjave
Tožnik je kršil določbe 7. člen ZZZiv s tem, ko živalim ni zagotovil ustreznih bivalnih prostorov, higienskih razmer, doječim kobilam dostopa do vode, mladim konjem pa dnevnega izpusta, kot je bilo določeno v ureditveni odločbi z dne 29. 1. 2019. Zato je bil odvzem konj odrejen pravilno in v skladu z zakonskimi kriteriji, saj z drugimi ukrepi v dve leti trajajočem postopku ni bilo mogoče na drug (milejši) način zaščititi živali.
inšpekcijski postopek - preglednost ceste - občinska cesta
Poudariti je, da sme upravni predpis zakonsko normo dopolnjevati le do te mere, da z dopolnjevanjem ne uvaja originalnih nalog države in da z zakonom urejenih pravic in obveznosti ne zožuje. Pravilnik v vsebinskem smislu ne sme določati ničesar brez zakonske podlage in zunaj vsebinskih okvirov, ki so v zakonu izrecno določeni ali iz njega vsaj z razlago ugotovljivi.
ZCes-1 člen 97, 118, 118/1, 118/1-2. ZUP člen 96a, 96a/1. ZIN člen 29.
varovalni pas občinske ceste - poseg v varovalni pas - vročitev - naslov za vročanje - vročanje - nepravilna vročitev
Vročevalec je ugotovil, kje tožnik dejansko prebiva in je bilo pisanje uspešno vročeno na B. v Ljubljani, kjer je tožnik pisanje tudi osebno prejel in izkoristil svojo procesno pravico do izjave v postopku. Torej zaradi načina vročanja tožniku niso bile kršene njegove procesne pravice, tudi sicer pa je bila po presoji sodišča vročitev pravilno opravljena.
Po ZIN ni potrebno, da bi se inšpekcijski nadzor predhodno najavil.
Po 97. členu ZCes-1 je poseg v prostor varovalnega pasu občinske ceste dovoljen le s soglasjem upravljavca občinske ceste. Inšpekcijski organ lahko ugotavlja le, ali je bilo soglasje izdano in ali je bil storjen poseg v varovalni pas občinske ceste, ne more pa v inšpekcijskem postopku ugotavljati, ali poseg vpliva na uporabo javne ceste.
inšpekcijsko nadzorstvo - ukrep kmetijskega inšpektorja - upravna izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - ugovori v izvršilnem postopku
Na vsebino izvršilnega naslova, dokler ta obstaja, je upravni organ vezan. To pomeni, da tožnik v pritožbenem in tudi v sodnem postopku lahko zoper sklep o dovolitvi izvršbe (uspešno) uveljavlja le ugovore, ki se nanašajo na samo izvršbo.
ZVO-1 člen 20, 20/9, 20/12, 20/13, 157, 157/1, 157/1-1. ZUP člen 237, 237/2, 23/2-7. Direktiva Sveta z dne 15. julija 1975 o odpadkih člen 8, 8a.
ukrep inšpektorja za varstvo okolja - odpadki - ravnanje z odpadki - pomanjkljiva obrazložitev odločbe
Razlaga, ki je v skladu s pravom EU, tista, po kateri so DROE po zakonu dolžne zagotavljati v svojem imenu in za svoj račun ravnanje z vsemi odpadki iz tistih izdelkov PRO, glede katerih je za vse njihove proizvajalce določena obveznost, da morajo svojo odgovornost PRO prenesti na DROE. Če temu ni tako, pa so ex lege dolžne zagotavljati ravnanje s tisto odpadno embalažo, glede katere so proizvajalci odgovornost PRO s pogodbami prenesli nanje.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, ali gre pri vseh zbranih količinah mešane komunalne odpadne embalaže za januar in februar 2021 (2.911,22 tone) pri navedenem izvajalcu gospodarske javne službe za mešano komunalno odpadno embalažo, za katero velja skupno izpolnjevanje obveznosti PRO.
inšpekcijski postopek - izvajanje videonadzora - začasna odredba - nepopravljiva škoda
Tožeča stranka torej z zatrjevanjem nastanka hujše in nepopravljive škode ni konkretno izkazala z zakonom določenega pogoja težko popravljive škode, ampak le na splošno (nekonkretizirano) opisuje nevarnosti, za katere zatrjuje, da ji grozijo pri poslovanju brez videonadzora s kamerami.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZVO-1 člen 20, 20/12.
ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - prevzem odpadne embalaže - neobrazložena odločba
Sodišče sodi, da je razlaga, ki je v skladu s pravom EU, tista, po kateri so DROE po zakonu dolžne zagotavljati v svojem imenu in za svoj račun ravnanje z vsemi odpadki iz tistih izdelkov PRO, glede katerih je za vse njihove proizvajalce določena obveznost, da morajo svojo odgovornost PRO prenesti na DROE. Če temu ni tako, pa so ex lege dolžne zagotavljati ravnanje s tisto odpadno embalažo, glede katere so proizvajalci odgovornost PRO s pogodbami prenesli nanje.
dovolitev izvršbe - sklep o dovolitvi izvršbe - legalizacija - ugovori zoper sklep o dovolitvi izvršbe
Kar se tiče trditev o neprimernosti inšpekcijskega ukrepa, ne gre prezreti, da te merijo na vsebino inšpekcijske odločbe. Ta je bila predmet upravnega spora, ki se je vodil pod opravilno številko I U 11/2021. To brez dvoma pomeni, da v oziru na izpodbijani sklep niso umestne. Sodno varstvo zoper sklep o dovolitvi izvršbe je namreč omejen na ugovore, ki merijo nanj (na primer: neskladnost izvršilnega naslova in sklepa o dovolitvi izvršbe, ugovor že izpolnjene obveznosti, ugovori, ki se nanašajo na način izvršbe, ugovor, da je bil akt, katerega prisilna izvršba se dovoljuje, v nadaljnjem upravnem ali sodnem postopku spremenjen, odpravljen ali razveljavljen).
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - izvršilni postopek - način izvršbe - obrazložitev
Glede na dejstvo, da je izvršba uvrščena v posebno poglavje GZ, kot je v posebno poglavje uvrščen inšpekcijski nadzor, je zakonodajalec postopek izvršbe štel za poseben postopek, kot je tudi uporabil terminologijo v drugem in tretjem odstavku 106. člena GZ. Tudi ob uporabi analogije z določbami ZUP, po katerih je postopek izvršbe poseben postopek, urejen v samostojnem poglavju ZUP, postopka izvršbe ni šteti za nadaljevanje in del postopka inšpekcijskega nadzora.
Upravni organ ni povsem prost pri izbiri načina izvršbe. Omejen je namreč z določbo prvega odstavka 285. člena ZUP, ki v skladu s temeljnim načelom varstva pravic strank (tretji odstavek 7. člena ZUP) nalaga tako izbiro načina in sredstva, ki je za zavezanca najmilejše, a se z njim doseže namen izvršbe. Ob upoštevanju teh dveh kriterijev mora upravni organ navesti razloge, s katerimi obrazloži izbiro načina izvršbe.
Tožnica kot najemnica izkazuje le dejanski, ne pa tudi pravni interes, ter v inšpekcijskem postopku ni imela položaja stranske udeleženke. Takšne opredelitve razmerja tožnice do konkretne upravne zadeve ne spreminjajo niti navedbe, da prepoved uporabe objekta lastniku vpliva tudi na njeno uporabo objekta kot najemnice, niti njena vlaganja v nepremičnino.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - inšpekcijska odločba - vzpostavitev prejšnjega stanja - odstranitev objekta - čebelnjak - nedovoljena gradnja - občinski prostorski akti - lokacijska informacija - gradbeno dovoljenje - nezahtevni objekt
Tožnik je v postopku pred prvostopenjskim organom med drugim navajal, da naj bi objekt zgradil leta 2016, bolj natančno pa se to ni razčistilo, čeprav je lahko pomembno glede na to, da so bile prav v navedenem letu sprejete spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega akta, ki so bile uveljavljene 12. 4. 2016, pred tem pa so bili pogoji za gradnjo kmetijskih objektov na obravnavanem območju (lahko) drugačni. Zato bi bilo treba v izpodbijani odločbi ugotoviti, kdaj je bil sporni objekt postavljen. Pri čemer sodišče - kot je navedlo že v sodbi III U 255/2019 z dne 10. 3. 2022 - dodaja, da v primeru, ko ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali je bila gradnja izvršena po uveljavitvi za stranko neugodne spremembe OPN, ki je lahko pomembna, treba v korist stranke uporabiti pred tem veljavno materialnopravno podlago.
inšpekcijski postopek - ukrep gozdarskega inšpektorja - reklamni pano - odstranitev objekta - gozd - nenamenska raba
Določba 18. člena ZG ne omejuje vsakršne rabe gozdnega zemljišča, temveč zgolj tisto, ki zmanjšuje rastnost sestoja ali rodovitnost rastišča, stabilnost ali trajnost gozda oz. ogroža njegove funkcije, njegov obstoj ali namen.
ZZUZIS člen 6, 6/1, 6/1-1, 27. Pravilnik o pitni vodi (2004) člen 3, 3/1. ZUP člen 279.
ukrep zdravstvenega inšpektorja - oskrba s pitno vodo - upravljalec sistema - izvajalec javne službe - ničnost - izrek odločbe
Tožena stranka primere ukrepov za zagotavljanje zdravstvene neoporečnosti vode omenja v obrazložitvi svoje odločbe in tožnik temu ne oporeka. Vse to potrjuje, da obstajajo ukrepi za to, da se zagotovi distribucija zdravstveno ustrezne vode in se s tem zagotovi cilj, ki se je z odločbo Zdravstvenega inšpektorata zasledoval, to pa je distribucija zdravstveno ustrezne vode. Vse to pa pomeni, da je odločbo Zdravstvenega inšpektorata RS objektivno gledano mogoče izvršiti. Izrek odločbe Zdravstvenega inšpektorata RS je sicer res nedoločen, s tem ko izbiro ukrepa prepušča tožniku, vendar pa ni objektivno neizvršljiv in tudi nima nepravilnosti oziroma nezakonitosti, ki jih z nobenim pravnim sredstvom ni mogoče popraviti in uskladiti z zakonom.
inšpekcijski postopek - kmetijsko zemljišče - ukrep kmetijskega inšpektorja - oglasni pano - oglaševanje - nenamenska raba - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča
Upravni organ odločitve ni sprejel na podlagi presoje, da tožnikov poseg pomeni gradnjo objekta, ki je neskladen s prostorskimi akti in gradbenimi predpisi in ga mora zato tožnik odstraniti, marveč je svojo odločitev sprejel na podlagi ugotovitev, da je obravnavana kovinska konstrukcija za oglaševanje namenjena oglaševanju in ne v kmetijske namene. Za presojo pravilnosti izpodbijane odločitve je namreč relevantno zgolj dejstvo ali se predmetna kovinska konstrukcija za oglaševanje uporablja za kmetijske namene.