Vrhovno sodišče je revizijo dopustilo glede vprašanja, ali je v konkretnem primeru (ko še ni podano prikrajšanje na tožnikovi strani) tožbeni zahtevek lahko utemeljen na podlagi 190. člena OZ.
Verbalni konflikti med strankama sami po sebi še ne pomenijo obdarovankine velike nehvaležnosti. Tudi sodnih sporov, ki so tekli ali še tečejo med strankama, ni mogoče okvalificirati kot hujše nehvaležnosti. Navedeno velja tudi za kazenske postopke, ki jih je toženka sprožila proti tožnici. Okoliščina, da je tožnica podarila toženki solastni del na nepremičnini, tožnici namreč ne daje pravice, da proti toženki izvršuje kazniva dejanja in pri tem računa na to, da bo toženka zaradi grožnje o preklicu darila opustila ovadbe proti njej. Vsakemu že po ustavi dana pravica do sodnega varstva. Sprožitev sodnega postopka zato ne more biti sankcionirana, razen če gre za zlorabo tega instituta.
Določilo 638. člena OZ, na katerega se sklicuje revident, v obravnavani zadevi nikakor ne pride v poštev. Ta določa naročnikovo dodatno pravno možnost (odstopno pravico), ki pa je ni dolžan izkoristiti – in je toženec v konkretnem primeru ni –, temveč lahko uveljavlja druge jamčevalne zahtevke.
ZPP člen 13, 206, 206/1-1, 208, 208/1. SZ-1 člen 111.
izselitev iz stanovanja - trditvena podlaga - predhodno vprašanje - pravni naslov za uporabo stanovanja - skupno premoženje - ničnost prodajne pogodbe - prekinitev postopka - sklepčnost tožbe
Tožeča stranka bi morala, da bi s tožbenim zahtevkom v pravdi zaradi izselitve iz stanovanja uspela, zatrjevati (nato pa tudi izkazati), da toženec stanovanje uporablja brez pravnega naslova najemne pogodbe z lastnikom. Zatrjevala je, da je sporno stanovanje skupno premoženje nje in njenega bivšega moža in da je prodajna pogodba, s katero je njen bivši mož prodal stanovanje tožencu, nična, ker toženec ni plačal kupnine oziroma ker je navidezna, saj toženec plačuje najemnino. Ob takšni trditveni podlagi vprašanji obstoja skupnega premoženja in ničnosti prodajne pogodbe v konkretni pravdi nista predhodni.
Toženec denarja ni sprejel v svojem imenu in za svoj račun, pač pa v imenu in za račun družbe J. d.o.o., tožniku pa je bilo to znano; toženec zato tožniku ne dolguje ničesar.
Protipravno ravnanje je vsako ravnanje (aktivno ali opustitev), ki odstopa od standarda skrbnosti in katerega predvidljiva posledica je nastanek škodnega dogodka oziroma škode. Navedeno velja tudi za področje medicine, kjer je potrebna profesionalna skrbnost v skladu s pravili stroke, prepovedana posledica pa je kakršnokoli poslabšanje zdravja.
predlog za dopustitev revizije – vloga, ki jo vloži stranka sama – postulacijska sposobnost - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker sta tožnik in stranski intervenient na strani tožeče stranke vložila laičen predlog za dopustitev revizije, predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.
ZD člen 221, 221/1. ZDen člen 74, 74/1, 80, 81. ZS člen 83.
zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - dedovanje denacionaliziranega premoženja - dodaten sklep o dedovanju - razdelitev premoženja na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju - izvedba novega zapuščinskega postopka
Možnost izdaje dodatnega sklepa o dedovanju je na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju izključena tudi takrat, kadar po istem zapustniku že obstoji pravnomočen sklep o dedovanju pred tem denacionaliziranega premoženja. Predmet vsake denacionalizacijske odločbe je individualiziran in poseben, zato se v skladu s prvim odstavkom 74. člena ZDen za vrnjeno premoženje po vsaki denacionalizacijski odločbi opravi nova zapuščinska obravnava in o njem odloči z novim sklepom o dedovanju.
Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb NE-91/1 člen 14, 14/2.
nezgodno zavarovanje - splošni zavarovalni pogoji - izplačilo zavarovalnine - izguba splošne delovne sposobnosti - določitev stopnje invalidnosti - rok
Drugače kot pri neposlovni odškodninski odgovornosti, ko lahko oškodovanec zahteva plačilo za novo škodo ne glede na to, koliko časa po škodnem dogodku ali priznanju prvotne škode se je pojavila, sta pravdni stranki kot stranki pogodbenega nezgodnega zavarovanja časovno omejili rok, v katerem upravičenec še lahko uveljavlja izgubo splošne delovne sposobnosti zaradi nezgode, zato se stanje, kakršno je bilo po tem časovnem mejniku, pri izračunavanju višine zavarovalne vsote ne upošteva.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - deljena odgovornost – obojestranska krivda – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
V primerih, v katerih si konkurirata kršitev pravila o primerni hitrosti in pravila o prednostni cesti, če ni posebnih okoliščin, voznik, ki krši pravilo o prednostni cesti praviloma nosi večji delež odgovornosti.
Pri razmejitvi odgovornosti pa je pomembno, da je avstrijski voznik prekoračil hitrost za kar 30 % in to v križišču. Prav zaradi tega revizijsko sodišče ocenjuje, da soodgovornost tožnice za nastanek nesreče in s tem tudi škode ne more biti večja od 60 %.
Okoliščine, da je oškodovanec uporabljal tujo registrsko tablico in da je registracija vozilu potekla, ne predstavljajo samostojnega vzroka in ne pretrgajo vzročne zveze med alkoholiziranostjo in nesrečo.
Solidarnost dolžnikov se ne domneva, pač pa mora biti kot taka izrecno opredeljena v tožbenem zahtevku in nato tudi v izreku sodbe. Ker ni, gre za deljivo obveznost, ki se, če ni določeno drugače, deli med dolžnike na enake dele. Če se v obravnavani zadevi izpodbijana vrednost spornega predmeta deli na dva enaka dela in se tako pravica do revizije presoja za vsakega toženca, ta vrednost ne presega zneska iz drugega odstavka 367. člena ZPP.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - navzočnost na glavni obravnavi - odstranitev obdolženca z glavne obravnave - izvajanje dokazov
Sodišče prve stopnje je sicer zagrešilo (relativno) kršitev določb postopka, saj iz zapisnika o glavni obravnavi ne izhaja, da bi bil za odstranitev obsojenca z glavne obravnave sprejet sklep senata, kot to določa prvi odstavek 302. člena ZKP, čeprav so sicer bili izpolnjeni pogoji za odstranitev obsojenca iz sodne dvorane.
neupravičena pridobitev - uporabnina - trditveno in dokazno breme
Prvostopenjsko sodišče je med drugim presodilo, da tožnik ni zatrjeval realnega in konkretnega prikrajšanja, saj je trdil le, da je primerna uporabnina, ki naj jo plačuje toženka, 500 DEM oziroma 700 EUR mesečno. Kršitve 285. člena ZPP v zvezi s tem odločilnim dejstvom tožnik ni uveljavljal v pritožbi. Zato uveljavljanje te relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka v reviziji ni dovoljeno. Tožnik (in ne toženka) je tudi isti, ki bi moral zatrjevati in dokazati utemeljenost zahtevka tudi po višini. Že navedeni zaključki ob upoštevanju 210. in 219. člena ZOR zadostujejo za zavrnitev tožnikovega zahtevka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2005124
ZKP člen 372, 372-1, 424, 424/1. KZ člen 311, 311/5.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - hudodelska združba - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Inkriminacija po 297. členu Kazenskega zakonika ni pogoj za obsodbo po petem odstavku 311. člena istega zakonika.
priznanje tuje sodne odločbe - zamudna sodba nemškega sodišča - javni red - pravica do enakega varstva pravic - načelo kontradiktornosti - zloraba procesnih pravic - bivališče toženca
V procesni javni red Republike Slovenije spada pravica do kontradiktornega postopka kot izraz pravice do enakega varstva pravic. Prepoved zlorabe pravic oziroma načelo poštene uporabe pravic pa je temeljno načelo tako procesnega kot materialnega prava in tudi temeljno moralno načelo. Kot tako prav tako sodi v javni red Republike Slovenije in učinek priznanja odločbe, ki jo je predlagatelj dosegel z zlorabo pravic, posledica katere je bila tudi kršitev pravice kontradiktornosti nasprotnega udeleženca, bi bil v nasprotju s procesnim javnim redom, ki zapoveduje pošteno uporabo pravic strank v postopku.
ZPP člen 2, 2/1, 196, 214. ZTLR člen 13, 13/1, 14, 14/2. ZZZDR člen 59, 59/1.
premoženjska razmerja med izvenzakonskima partnerjema – skupno premoženje – posebno premoženje – vlaganja v solastno nepremičnino – nujno sosporništvo – solastnika kot navadna sospornika – razpolaganje s solastniškim deležem – ugotovitev deležev na skupnem premoženju
Narava pravice, ki jo v konkretnem primeru uveljavlja tožnica, solastnikov spornih nepremičnin ne postavlja v tako razmerje, ki bi terjalo enotno obravnavo obeh solastnikov. Tožnica namreč ne zahteva novega solastniškega deleža, s čimer bi spremenila solastniško razmerje na nepremičninah, temveč posega v že obstoječi solastniški delež toženca. Ker lahko toženec s svojim solastniškim deležem načeloma razpolaga brez soglasja drugega solastnika, odločitev o tožničinem zahtevku v nobenem primeru ne bi posegla v upravičenja drugega solastnika. Zato tudi ne more biti utemeljenega razloga zahtevati njegovo udeležbo v pravdi v okviru nujnega sosporništva.