ZPP člen 2, 2/1, 180, 180/1, 252, 252/2, 253, 253/1. ZOR člen 156, 156/3.
dokazovanje - izvedenec – povrnitev škode – imisije – hrup, ki presega normalne (običajne) meje kot pravni standard – opredeljenost odškodninskega tožbenega zahtevka
Upravni predpisi o dovoljenih količinah imisij so (lahko) orientacija, vendar sodišče pri presoji pravnega standarda iz tretjega odstavka 156. člena ZOR nanjo v principu ni vezano.
Če tožnik zahteva denarno odškodnino, mora vsako vrsto škode posebej denarno ovrednotiti.
Verbalni konflikti med strankama sami po sebi še ne pomenijo obdarovankine velike nehvaležnosti. Tudi sodnih sporov, ki so tekli ali še tečejo med strankama, ni mogoče okvalificirati kot hujše nehvaležnosti. Navedeno velja tudi za kazenske postopke, ki jih je toženka sprožila proti tožnici. Okoliščina, da je tožnica podarila toženki solastni del na nepremičnini, tožnici namreč ne daje pravice, da proti toženki izvršuje kazniva dejanja in pri tem računa na to, da bo toženka zaradi grožnje o preklicu darila opustila ovadbe proti njej. Vsakemu že po ustavi dana pravica do sodnega varstva. Sprožitev sodnega postopka zato ne more biti sankcionirana, razen če gre za zlorabo tega instituta.
Določilo 638. člena OZ, na katerega se sklicuje revident, v obravnavani zadevi nikakor ne pride v poštev. Ta določa naročnikovo dodatno pravno možnost (odstopno pravico), ki pa je ni dolžan izkoristiti – in je toženec v konkretnem primeru ni –, temveč lahko uveljavlja druge jamčevalne zahtevke.
ZPP člen 13, 206, 206/1-1, 208, 208/1. SZ-1 člen 111.
izselitev iz stanovanja - trditvena podlaga - predhodno vprašanje - pravni naslov za uporabo stanovanja - skupno premoženje - ničnost prodajne pogodbe - prekinitev postopka - sklepčnost tožbe
Tožeča stranka bi morala, da bi s tožbenim zahtevkom v pravdi zaradi izselitve iz stanovanja uspela, zatrjevati (nato pa tudi izkazati), da toženec stanovanje uporablja brez pravnega naslova najemne pogodbe z lastnikom. Zatrjevala je, da je sporno stanovanje skupno premoženje nje in njenega bivšega moža in da je prodajna pogodba, s katero je njen bivši mož prodal stanovanje tožencu, nična, ker toženec ni plačal kupnine oziroma ker je navidezna, saj toženec plačuje najemnino. Ob takšni trditveni podlagi vprašanji obstoja skupnega premoženja in ničnosti prodajne pogodbe v konkretni pravdi nista predhodni.
Toženec denarja ni sprejel v svojem imenu in za svoj račun, pač pa v imenu in za račun družbe J. d.o.o., tožniku pa je bilo to znano; toženec zato tožniku ne dolguje ničesar.
Protipravno ravnanje je vsako ravnanje (aktivno ali opustitev), ki odstopa od standarda skrbnosti in katerega predvidljiva posledica je nastanek škodnega dogodka oziroma škode. Navedeno velja tudi za področje medicine, kjer je potrebna profesionalna skrbnost v skladu s pravili stroke, prepovedana posledica pa je kakršnokoli poslabšanje zdravja.
Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb NE-91/1 člen 14, 14/2.
nezgodno zavarovanje - splošni zavarovalni pogoji - izplačilo zavarovalnine - izguba splošne delovne sposobnosti - določitev stopnje invalidnosti - rok
Drugače kot pri neposlovni odškodninski odgovornosti, ko lahko oškodovanec zahteva plačilo za novo škodo ne glede na to, koliko časa po škodnem dogodku ali priznanju prvotne škode se je pojavila, sta pravdni stranki kot stranki pogodbenega nezgodnega zavarovanja časovno omejili rok, v katerem upravičenec še lahko uveljavlja izgubo splošne delovne sposobnosti zaradi nezgode, zato se stanje, kakršno je bilo po tem časovnem mejniku, pri izračunavanju višine zavarovalne vsote ne upošteva.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - deljena odgovornost – obojestranska krivda – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
V primerih, v katerih si konkurirata kršitev pravila o primerni hitrosti in pravila o prednostni cesti, če ni posebnih okoliščin, voznik, ki krši pravilo o prednostni cesti praviloma nosi večji delež odgovornosti.
Pri razmejitvi odgovornosti pa je pomembno, da je avstrijski voznik prekoračil hitrost za kar 30 % in to v križišču. Prav zaradi tega revizijsko sodišče ocenjuje, da soodgovornost tožnice za nastanek nesreče in s tem tudi škode ne more biti večja od 60 %.
ZD člen 221, 221/1. ZDen člen 74, 74/1, 80, 81. ZS člen 83.
zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - dedovanje denacionaliziranega premoženja - dodaten sklep o dedovanju - razdelitev premoženja na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju - izvedba novega zapuščinskega postopka
Možnost izdaje dodatnega sklepa o dedovanju je na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju izključena tudi takrat, kadar po istem zapustniku že obstoji pravnomočen sklep o dedovanju pred tem denacionaliziranega premoženja. Predmet vsake denacionalizacijske odločbe je individualiziran in poseben, zato se v skladu s prvim odstavkom 74. člena ZDen za vrnjeno premoženje po vsaki denacionalizacijski odločbi opravi nova zapuščinska obravnava in o njem odloči z novim sklepom o dedovanju.
predlog za dopustitev revizije – vloga, ki jo vloži stranka sama – postulacijska sposobnost - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker sta tožnik in stranski intervenient na strani tožeče stranke vložila laičen predlog za dopustitev revizije, predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.
davek na motorna vozila – brezplačna pridobitev – neobračunan DDV – izbris družbe iz registra – razdelitev premoženja po prenehanju (izbrisu) družbe
Kdor od pravne osebe brezplačno pridobi (rabljeno) motorno vozilo, ne da bi bil od tega prometa obračunan DDV, je v skladu s 3. in 4. členom Zakona o davku na motorna vozila - ZDMV zavezanec za plačilo davka na motorna vozila.
postulacijska sposobnost - dokaz o opravljenem pravniškem državnem izpitu - predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Če predlogu za dopustitev revizije ni priložen dokaz, da ima stranka opravljen pravniški državni izpit (pogoj iz četrtega odstavka 86. člena ZPP), sodišče vlogo zavrže (367.č člen ZPP).
denacionalizacija - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašaje – ovire za vračilo v naravi - zelo hude posledice
Ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če sodba sodišča prve stopnje glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ne odstopa od ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revidenta zanju zelo hudih posledic nista izkazala s sklicevanjem na vrednost obravnavanega premoženja.
razlogi za revizijo - pretrganje zastaranja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obličnost - pripoznava dolga - zastaralni rok - pogodba o prometu blaga in storitev - samostojni podjetnik posameznik kot pogodbena stranka - zastaranje
Pripoznava dolga, dana pred nastopom zastaranja, ni vezana na nobeno obličnost. Da bi dolžnikovo dejanje ali izjava lahko imelo veljavo pripoznave dolga z učinkom pretrganja zastaranja, mora le na jasen način izražati dolžnikovo voljo, da pripoznava dejstva, iz katerih izhaja določeno pravno razmerje, na podlagi katerega uveljavlja upnik terjatev zoper dolžnika. S podpisom obračuna, iz katerega je razvidno, da toženka tožnici na osnovi neplačanih računov dolguje vtoževani znesek terjatve, je toženka izrecno in nedvoumno izrazila voljo tako glede obstoja kot tudi glede višine dolga in s tem pretrgala zastaranje tožničine terjatve.
ZOR člen 18, 18/1, 262, 262/1, 262/2, 267, 1052, 1054, 1060, 1060/2, 272. ZPP člen 384, 384/1. OZ člen 1060.
dovoljenost revizije - sklep o dopustitvi stranske intervencije - pogodba o bančnem tekočem računu - prekoračitev limita - zloraba bančne kartice - skrbnost dobrega gospodarja - tek zamudnih obresti - pravilo ne ultra alterum tantum
Sklep o nedopustitvi ali dopustitvi stranske intervencije nima narave sklepa o končanem postopku. Z njim se odloči le, ali je lahko v pravdi udeležena oseba, ki naj bi bila po prepričanju predlagatelja upravičena do položaja stranskega intervenienta.
Toženec je malomarno in neskrbno ravnal tako pri hrambi kartice kar v predalu avtomobila kot pri opustitvi prijave o izgubi oziroma kraji kartice ter opustitvi reklamacije izpiskov o porabljenih zneskih z LB Eurocard kartico.
Za odločitev o teku zamudnih obresti je pomemben trenutek, ko je vsota zapadlih pa neplačanih zakonskih zamudnih obresti dosegla glavnico. Če se to zgodi pred uveljavitvijo OZ-A, mora sodišče prve stopnje prepoved upoštevati, če vsota zapadlih pa neplačanih zakonskih zamudnih obresti doseže glavnico najpozneje na dan zaključka glavne obravnave.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - POPRAVA KRIVIC
VS2005146
ZKP člen 371, 371/1-11, 424, 424/2. ZKND člen 2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja
Opis kaznivega dejanja mora vsebovati določno opredelitev izvršitvenega dejanja, ki ga je možno subsumirati pod zakonski dejanski stan določene inkriminacije, z navedbo konkretnih okoliščin, ki ga opredeljujejo kot historični in dokazljiv dogodek.