V skladu z določbo 180. člena ZPP navedba pravne podlage tožbenega zahtevka ni nujna sestavina tožbe, kar pomeni, da sodišče pri sojenju nanjo ni vezano. Vendar pa sodišče preizkuša morebitno drugo pravno podlago le v okviru v tožbi zatrjevanih in v tem obsegu ugotovljenih dejstev.
povrnitev škode - odgovornost države - odgovornost upravljalca javnega dobra - naravno javno dobro - ugriz kače - oprostitev objektivne odgovornosti imetnika nevarne živali - oškodovančev prevzem tveganja nastanka negativne posledice
Pri presoji odškodninske odgovornosti vsakokratnega upravljalca javnega dobra za škodo, ki jo povzroči divja žival v naravnem okolju, je treba upoštevati, da je tveganje srečanja s tako živaljo v tem okolju in morebitne škode, ki jo ta povzroči, običajno oziroma normalno tveganje, povezano z gibanjem v tem okolju. To tveganje prevzame vsak obiskovalec, ki se v tem okolju giblje. Gre za vsakdanja splošna tveganja, ki so tako pogosta in običajna, da so sestavina bivanja vsakogar. Oškodovančev prevzem tega tveganja je razlog za oprostitev odškodninske odgovornosti države za škodo, ki jo povzroči (nevarna ali nenevarna) divja žival v svojem naravnem okolju.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - notar kot stranka v postopku - dvom o nepristranskosti sodišča
Okoliščina, da je toženec edini notar na območju sodišča zato sama po sebi ni takšne narave, da bi lahko vzbujala kakršenkoli dvom v nepristranskost odločanja vseh sodnic določenega sodišča.
izbrisna tožba – aktivna legitimacija – pogodba o dosmrtnem preživljanju – razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - obličnost
Tožnik je aktivno legitimiran za izbrisno tožbo, ker svoje lastninske pravice ne more vpisati v zemljiško knjigo, ker sta se vknjižila toženca. Vsebina njegove tožbe je pravilna, saj vsebuje ugotovitveni del o neveljavnosti vpisa, v kombinaciji z neveljavnostjo, in dajatveni del: izbris vknjižbe tožencev in vrnitev v prejšnje zemljiško knjižno stanje.
Kadar zakonodajalec predpiše obliko, mora določiti tudi, kako daljnosežen naj bo njegov predpis.
ZD, ki je v spornem obdobju v členih 117 - 122 urejal pogodbo o dosmrtnem preživljanju, je v 117. členu zahteval, da je pogodba sestavljena v pisni obliki in overjena po sodniku oz. pri notarju. V 120. členu je uredil tudi razvezo pogodbe, toda za sporazum strank, da razvežeta pogodbo, ni predvidel nobene posebne oblike (čeprav je npr. v 99. členu predvidel strogo obliko za preklic oporoke). Tudi namen, zaradi katerega je predpisana stroga obličnost pri sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, pri razvezi ni podan, saj je potrebno le varstvo (starejših) oseb pred nepremišljeno odtujitvijo nepremičnin, za razvezo pogodbe pa ne kaže oteževati njihovega položaja.
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 66, 66/1.
priznanje tuje sodne odločbe
Za konkreten primer, ko je bila sodba deželnega sodišča v Darmstadtu izdana po njeni uveljavitvi, je treba uporabiti Uredbo Sveta (ES) 44/2001 z dne 22.12.2000, ki velja od 1.3.2002, v Sloveniji pa se uporablja od 1.5.2004 dalje (prvi odstavek 66. člena Uredbe).
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1012309
ZMZ člen 51, 51/1, 51/2, 51/4, 55, 59, 59/1. ZPP člen 339.
azil – mednarodna zaščita – omejitev gibanja – odgovorna država za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito – začetek postopka za določanje odgovorne države članice - presoja dokazov o pravnoodločilnih dejstvih
Če sodišče dokazov, ki jih je izvedlo na glavni obravnavi, ne presodi in v obrazložitvi sodbe te presoje ne navede, bistveno krši določbe postopka v upravnem sporu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nekdanja sodnica delegiranega sodišča kot stranka v postopku – ponovna delegacija
Okoliščina, da je bila tretja toženka štiri leta sodnica s sklepom Vrhovnega sodišča določenega višjega sodišča za odločanje na drugi stopnji v tej zadevi, drugi toženec pa je njen mož, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
legalizacija objekta – nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora – zastaranje – ugovor retroaktivne uporabe zakona
Odločba o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora je vezana na izrečen inšpekcijski ukrep oziroma na legalizacijo nedovoljene gradnje. V času teh postopkov pa nezakonito zgrajen objekt še stoji in je prostor še vedno degradiran. Odmera nadomestila pa v času trajanja degradacije prostora ne zastara. Obveznost plačila nadomestila tudi ni določena za nazaj, temveč je zavezancu obveznost plačila naložena za stanje prostora, ki v času izdaje odločbe še traja.
enako varstvo pravic - pravica do poštenega postopka - zastaranje kazenskega pregona - tek zastaranja pregona - konec teka roka za zastaranje - absolutno zastaranje - pravnomočnost - odprava pisanj
Pravnomočnost sodbe nastopi, če je pritožba vložena in sodišče o njej odloči na seji senata, z dnem, ko sodišče odločitev o pritožbi odpravi pritožniku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2005165
ZKP člen 129, 129/1, 372, 424, 424/1. KZ člen 114, 115, 126, 217, 217/2.
kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - goljufija - velika premoženjska korist - pravnomočnost - zastaranje izvršitve kazni - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Dejstvo, da je obsojenkina kazen zabeležena v kazenski evidenci Ministrstva za pravosodje in da je bila obsojenka že pozvana na prestajanje kazni, na vprašanje pravnomočnosti sodbe nima nobenega vpliva.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1012363
ZMZ člen 51, 51/1, 51/3, 59, 59/1. ZUS-1 člen 40, 40/3.
azil – mednarodna zaščita – omejitev gibanja – ugotavljanje identitete prosilca – nezakonito prečkanje meje države članice – prosti preudarek
Omejitev gibanja po ZMZ je kot možnost določena za posebne določene primere in če so za to podani utemeljeni razlogi gre za ukrep v javnem interesu za zavarovanje javnega reda.
V obravnavani zadevi izrečeni ukrep je v neposredni zvezi s preprečevanjem nezakonitega vstopa v državo in ugotavljanjem tožnikove identitete in se bo lahko z njim zagotovilo, da bo tožnik predan drugi državi članici, ki bo pristojna za reševanje njegove prošnje za mednarodno zaščito.
ZMZPP člen 93 - 103. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001.
priznanje tuje sodne odločbe
Postopek pred sodiščem v Augsburgu je bil začet in končan pred uveljavitvijo Uredbe Sveta (ES) 44/2001 z dne 22.12.2000, ki velja od 1.3.2002, v Sloveniji pa se uporablja od 1.5.2004. Za priznanje pred tem sprejete sodbe je zato sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe ZZMZPP.
razlogi o odločilnih dejstvih - pripor - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Trditve zahteve, da so dokazi o vpletenosti obdolženega v očitano kaznivo dejanje šibki in nedoločeni, odreditev pripora pa prenagljena, predstavljajo izpodbijanje izključno dejanskih zaključkov izpodbijanega sklepa, kar po izrecni določbi drugega odstavka 420. člena ZKP ni dovoljeno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - pravni interes za predlog – zavrženje predloga
Glede na to, da je bil z izdajo sodbe in sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani postopek na prvi stopnji v tej zadevi zaključen še pred predložitvijo spisa Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, tožnik v tej fazi postopka nima (več) pravnega interesa za delegacijo pristojnosti sodišča v postopku na prvi stopnji. Tudi v primeru morebitne utemeljenosti njegovega predloga namreč ne bi več mogel doseči postopanja in odločanja pred drugim stvarno pristojnim sodiščem prve stopnje.
ZPP člen 8, 339, 339/2-8. URS člen 22. EKČP člen 6.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - načelo enakega varstva pravic - izvedba dokazov
S tem, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na dokaze, ki jih ni izvedlo, je tožniku odvzelo možnost ustreznega obravnavanja pred sodiščem (8. člen ZPP). Ker je tožnik v pritožbi grajal to kršitev in je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo, je tudi sodišče druge stopnje kršilo postopkovna pravila.
ZUP člen 223, 260, 260/1-7, 263, 263/4, 279, 279/5, 279/6. ZUS-1 člen 75, 75/2, 75/3, 85, 85/1, 92.
obnova postopka – objektivni rok – ničnost odločbe
Objektivni rok za obnovo postopka po 7. točki 260. člena začne teči od dneva vročitve odločbe, v zvezi s katero se obnova predlaga, stranki, pri tem rok vročitve sklepa o popravi pomote ni pomemben, ker novela ZUP-C še ni veljala.
Za izrek odločbe za nično mora obstajati predpisani ničnostni razlog.