ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0012713
OZ člen 133, 133/3, 179. URS člen 72. ZVO člen 5, 9, 10.
kršitev pravic osebnosti – objektivna odgovornost države – imisije – hrup - škoda, ki presega običajne meje - pravica do zdravega življenjskega okolja – telesne bolečine – duševne bolečine - strah – izvedenec - postavitev novega izvedenca – višina odškodnine – zapadlost terjatve – zamudne obresti – začetek teka zamudnih obresti – pravno mnenje
Mejne, zagotovo pa kritične vrednosti hrupa presegajo običajne meje hrupa, ki ga povzroča cestni promet in jih je mogoče subsumirati pod pravni standard škode, ki presega običajne meje iz tretjega odstavka 133. člena OZ.
URS člen 8, 153. MZZPP člen 4. EKČP člen 14. Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče, člen 3, 4.
vzročna zveza - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - podlage odškodninske odgovornosti - odškodnina za nepremoženjsko škodo - uporaba tujega prava - teorija adekvatne vzročnosti - haaška konvencija - povzročitev škode v prometni nesreči - mednarodne pogodbe - teorija sine qua non
ZMZPP se ne uporabi za razmerja, ki so urejena v mednarodni pogodbi. Haaške konvencije so multilateralne pogodbe in k mnogim od njih je pristopila tudi Republika Slovenija. H konvenciji o pravu, ki velja za prometne nesreče, sta pristopili tako Republika Slovenija, kot Republika Hrvaška, zato je treba uporabiti določila te konvencije.
Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz dejstva, da če tožnica pred poškodbo ni imela nobenih težav, njenega primera ni mogoče obravnavati enako kot tistih primerov, kjer so imeli oškodovanci že pred poškodbo izražene probleme z določenim delom telesa ali z določenim organom. Tako določa tudi EKČP, ki zagotavlja enako varstvo pravic brez razlikovanja glede na okoliščine, ki so tam primeroma naštete. V tožničinem primeru okoliščine, da je imela določene degenerativne spremembe, ni mogoče upoštevati v njeno škodo, saj gre za osebne lastnosti zaradi katerih ne sme biti neenakopravno obravnavana. To izhaja tudi iz splošnih načel evropskega odškodninskega prava, in iz pripravljajočih predlogov za skupne pravo EU, ki jih mora upoštevati tudi Republika Hrvaška, če želi uresničiti predlog za sprejem v EU.
predlog za dopustitev revizije - zamudna sodba - vročanje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Za odločitev o tožničinem zahtevku zoper drugega toženca v tej pravdi ni odvisna od rešitve procesnopravnega vprašanja iz predloga za dopustitev revizije, ki ga je zato Vrhovno sodišče zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).
ZOR člen 165, 165/1, 165/3, 167, 167/1, 168. ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
odgovornost staršev za ravnanje mladoletnika - ustreznost vzgoje mladoletnika - dolžno nadzorstvo šole - dokazno breme - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
V razmerju do oškodovanca starši poškodovalca niso dolžni dokazati, da nadzorstvo šole ni bilo ustrezno. Takšno dokazno breme bi starši nosili le za otroka do dopolnjenega 7 leta, glede katerega je odgovornost staršev objektivna.
Zaključek, da hitrost vozil v konkretnem primeru ni bila pomembna, saj je revident prečil sredinsko črto, kar v skrajnem primeru pomeni, da bi do prometne nesreče prišlo tudi, če bi Renault Clio stal, je razumljiv in logičen.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZOR člen 485, 775.
predlog za dopustitev revizije - komisijska prodaja - komisionar kot kupec stvari ali blaga - odgovornost za stvarne napake - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) niso podani, saj v tožnikovem predlogu problematizirana materialnopravna in procesnopravna vprašanja niso pomembna za odločitev v tem postopku. Dejstvo je, da tožnik zoper toženca ni nikoli uveljavljal jamčevalnih sankcij zaradi stvarne napake na prodani stvari, ki so za ta namen izrecno predvidene in jih ni mogoče obiti („preskočiti“) direktno z uveljavljanjem preprosto neke vrste regresnega zahtevka (zunaj odškodnine kot ene od jamčevalnih sankcij in zunaj predvidenih rokov ter siceršnjih pravil o pogojih prodajalčevega jamčevanja za napake).
dohodnina – dokončnost oziroma pravnomočnost odločbe o odmeri davka od dohodkov iz premoženja
Med viri dohodnine je tudi dohodek iz premoženja; pravnomočnost oziroma dokončnost odločbe o odmeri davka od dohodkov iz premoženja ni pogoj za vštevanje letnega zneska obresti na posojila, od katerega je bil odmerjen oziroma obračunan davek od dohodkov iz premoženja.
ZUP člen 223, 260, 260/1-7, 263, 263/4, 279, 279/5, 279/6. ZUS-1 člen 75, 75/2, 75/3, 85, 85/1, 92.
obnova postopka – objektivni rok – ničnost odločbe
Objektivni rok za obnovo postopka po 7. točki 260. člena začne teči od dneva vročitve odločbe, v zvezi s katero se obnova predlaga, stranki, pri tem rok vročitve sklepa o popravi pomote ni pomemben, ker novela ZUP-C še ni veljala.
Za izrek odločbe za nično mora obstajati predpisani ničnostni razlog.
povrnitev škode - odgovornost države - odgovornost upravljalca javnega dobra - naravno javno dobro - ugriz kače - oprostitev objektivne odgovornosti imetnika nevarne živali - oškodovančev prevzem tveganja nastanka negativne posledice
Pri presoji odškodninske odgovornosti vsakokratnega upravljalca javnega dobra za škodo, ki jo povzroči divja žival v naravnem okolju, je treba upoštevati, da je tveganje srečanja s tako živaljo v tem okolju in morebitne škode, ki jo ta povzroči, običajno oziroma normalno tveganje, povezano z gibanjem v tem okolju. To tveganje prevzame vsak obiskovalec, ki se v tem okolju giblje. Gre za vsakdanja splošna tveganja, ki so tako pogosta in običajna, da so sestavina bivanja vsakogar. Oškodovančev prevzem tega tveganja je razlog za oprostitev odškodninske odgovornosti države za škodo, ki jo povzroči (nevarna ali nenevarna) divja žival v svojem naravnem okolju.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - notar kot stranka v postopku - dvom o nepristranskosti sodišča
Okoliščina, da je toženec edini notar na območju sodišča zato sama po sebi ni takšne narave, da bi lahko vzbujala kakršenkoli dvom v nepristranskost odločanja vseh sodnic določenega sodišča.
ZUS-1 člen 85, 85/1. ZDoh člen 6. ZDavP člen 20, 123, 123/2.
dohodnina – vštevanje dobička od dohodkov iz dejavnosti - dokončnost oziroma pravnomočnost odločbe o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti – revizijski razlogi – presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta
Med viri dohodnine je tudi dohodek iz dejavnosti; pravnomočnost oziroma dokončnost odločbe o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti ni pogoj za vštevanje dobička iz tega naslova v osnovo za odmero dohodnine.
Sodišči sta ugotovili, da je toženka tožniku ponudila poravnavo, ki je tožnik ni sprejel, kar priznava tudi sam. Če ni poravnave, pa ni utemeljen tožnikov zahtevek, ki temelji na dejstvu, da je tožena stranka ponujala odškodnino z upoštevanjem 25 % sokrivde tožnika in je zato od priznane odškodnine odbila 1,722.177 tolarjev. To so bila pogajanja, ki jih tožnik ni sprejel, zato njihova vsebina ne veže niti toženke, niti tožnika.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2005168
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372-4, 372-5, 395, 395/1, 420, 420/2, 424, 424/1. KZ člen 299, 299/1. KZ-1 člen 191, 191/1.
razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona - družinska skupnost - nasilje v družini - odločba o kazenski sankciji - zakonski znaki kaznivega dejanja - pravice obrambe - nasilništvo - pravna opredelitev - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Glede na dejstva, ki kažejo na dejansko razmerje skupnega življenja in bivanja obsojenca z oškodovanko, ki jih je sodišče štelo za dokazane, je pravilno sklepanje o obstoju zakonskega znaka, ki se nanaša na družino oziroma družinsko skupnost in s tem zaključek, da je obsojenec izpolnil vse zakonske znake kaznivega dejanja nasilništva po prvem odstavku 299. člena KZ oziroma nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1.
V skladu z določbo 180. člena ZPP navedba pravne podlage tožbenega zahtevka ni nujna sestavina tožbe, kar pomeni, da sodišče pri sojenju nanjo ni vezano. Vendar pa sodišče preizkuša morebitno drugo pravno podlago le v okviru v tožbi zatrjevanih in v tem obsegu ugotovljenih dejstev.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1012309
ZMZ člen 51, 51/1, 51/2, 51/4, 55, 59, 59/1. ZPP člen 339.
azil – mednarodna zaščita – omejitev gibanja – odgovorna država za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito – začetek postopka za določanje odgovorne države članice - presoja dokazov o pravnoodločilnih dejstvih
Če sodišče dokazov, ki jih je izvedlo na glavni obravnavi, ne presodi in v obrazložitvi sodbe te presoje ne navede, bistveno krši določbe postopka v upravnem sporu.
izbrisna tožba – aktivna legitimacija – pogodba o dosmrtnem preživljanju – razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - obličnost
Tožnik je aktivno legitimiran za izbrisno tožbo, ker svoje lastninske pravice ne more vpisati v zemljiško knjigo, ker sta se vknjižila toženca. Vsebina njegove tožbe je pravilna, saj vsebuje ugotovitveni del o neveljavnosti vpisa, v kombinaciji z neveljavnostjo, in dajatveni del: izbris vknjižbe tožencev in vrnitev v prejšnje zemljiško knjižno stanje.
Kadar zakonodajalec predpiše obliko, mora določiti tudi, kako daljnosežen naj bo njegov predpis.
ZD, ki je v spornem obdobju v členih 117 - 122 urejal pogodbo o dosmrtnem preživljanju, je v 117. členu zahteval, da je pogodba sestavljena v pisni obliki in overjena po sodniku oz. pri notarju. V 120. členu je uredil tudi razvezo pogodbe, toda za sporazum strank, da razvežeta pogodbo, ni predvidel nobene posebne oblike (čeprav je npr. v 99. členu predvidel strogo obliko za preklic oporoke). Tudi namen, zaradi katerega je predpisana stroga obličnost pri sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, pri razvezi ni podan, saj je potrebno le varstvo (starejših) oseb pred nepremišljeno odtujitvijo nepremičnin, za razvezo pogodbe pa ne kaže oteževati njihovega položaja.
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 66, 66/1.
priznanje tuje sodne odločbe
Za konkreten primer, ko je bila sodba deželnega sodišča v Darmstadtu izdana po njeni uveljavitvi, je treba uporabiti Uredbo Sveta (ES) 44/2001 z dne 22.12.2000, ki velja od 1.3.2002, v Sloveniji pa se uporablja od 1.5.2004 dalje (prvi odstavek 66. člena Uredbe).
enako varstvo pravic - pravica do poštenega postopka - zastaranje kazenskega pregona - tek zastaranja pregona - konec teka roka za zastaranje - absolutno zastaranje - pravnomočnost - odprava pisanj
Pravnomočnost sodbe nastopi, če je pritožba vložena in sodišče o njej odloči na seji senata, z dnem, ko sodišče odločitev o pritožbi odpravi pritožniku.