mednarodna zaščita – neverodostojnost prosilca – presoja pogojev za subsidiarno zaščito
Le z ugotovitvijo, da tožnik ni izkazal splošne verodostojnosti, ob tožnikovem vztrajnem zatrjevanju, da bi ga ob vrnitvi v izvorno državo tam ubili, pa ni mogoče utemeljiti stališča tožene stranke, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 2. člena ZMZ za priznanje statusa subsidiarne oblike zaščite.
ZUN člen 50, 51, 73, 73/1. ZGO člen 33, 33a. ZGO-1 člen 2, 2-12, 3, 3/1, 3/2, 152, 158, 200, 200/1.
ukrep gradbenega inšpektorja – gradnja brez upravnega dovoljenja – uporaba prejšnjih predpisov
Čeprav bi moral biti inšpekcijski ukrep izrečen na podlagi določbe prvega odstavka 73. člena ZUN, pa dejstvo, da je bil izrečen na podlagi določbe 152. člena ZGO-1, na pravilnost odločitve ni vplivalo. Ukrep, temelječ na določbah ZUN, je po vsebini namreč za tožnika enak, saj objekta tudi ob uporabi navedenih zakonov ne bi bilo mogoče ohraniti brez ustreznega upravnega dovoljenja.
dovoljenost revizije - vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje revizije
Revizija je dovoljena zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan. Sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni sklep, s katerim bi se postopek (o glavni stvari) pravnomočno končal.
plačilo razlike v plači - določenost plače s pravnomočno odločbo - odprava odredbe Ministrstva za obrambo - odprava škodljivih posledic
Revizijsko sodišče je vezano na pravnomočno odločitev o tem, da je bilo o razporeditvah tožnika in določitvi plače odločeno z dokončnimi odločbami tožene stranke, ki jim tožnik ni ugovarjal. Ker ni uveljavljal sodnega varstva, so odločbe pravnomočne in jih tudi revizijsko sodišče lahko upošteva le kot pravnomočno odločitev o temelju denarnih zahtevkov za plačilo razlike v plači. Tožnik v reviziji ne zatrjuje, da bi v spornem obdobju plačo prejemal v nasprotju s takimi odločbami.
dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - odstop od sodne prakse - prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - plačilo nadomestila plače
V zadevah Pdp 390/1995 in Pdp 186/1998 je sodišče odločalo o utemeljenosti zahtevka za plačilo plače kot o reparacijskem zahtevku, ki je temeljil na poprejšnji ugotovitvi o nezakonitosti sklepov delodajalca o prenehanju delovnega razmerja in njihovi razveljavitvi oziroma o spremembi datuma prenehanja delovnega razmerja. Ti dve zadevi zato nista primerljivi z obravnavano, kjer je bil zahtevek za razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi zavrnjen in gre torej za situacijo, ko je delavki zaradi neopravičenih izostankov tudi prenehalo delovno razmerje.
lastnost zavarovanca - plačilo prispevkov - tujec - zaposlitev pri slovenskem delodajalcu - delo v tujini
Po ZPIZ/92 se je čas, prebit v delovnem razmerju, upošteval v zavarovalno dobo, ne glede na to, ali so bili zanjo plačani prispevki ali ne. Šele od 1. 1. 2000 dalje je po izrecni določbi 191. člena ZPIZ-1 plačilo prispevkov predpisano kot pogoj za vštevanje določenega obdobja v zavarovalno dobo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - zagovor - seznanitev z razlogom za odpoved
Zagovor delavca ni namenjen ugotavljanju odpovednega razloga, ampak predvsem temu, da se delavec izjavi o očitanih kršitvah oziroma o odpovednem razlogu in svoje ravnanje eventualno opraviči. Na podlagi zagovora delavca ali izjav prič se praviloma le potrdi (ali ovrže) delodajalčevo predhodno prepričanje, da je odpovedni razlog, ki ga je ne nazadnje obrazložil že v pisni obdolžitvi, podan.
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 379, 379/1. ZPIZ člen 56. ZPIZ-1 člen 156.
invalidska pokojnina - pokojninska doba - pridobitev pravice iz obveznega zavarovanja - začetek izplačevanja - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da sta v upravnem spisu dve potrdili nemškega nosilca zavarovanja, med katerima obstaja očitno nasprotje glede odločilnega dejstva, pa se do tega nasprotja ni opredelilo, kljub temu pa je zaključilo, da tožnica izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine. Zaradi zahtevane skrbnosti pri izdelavi dokazne ocene bi sodišče prve stopnje moralo navesti argumente dokazne vrednosti za vsak posamezni dokaz in jih šele potem primerjati med seboj, vendar tega ni storilo, zato ima sodba sodišča prve stopnje pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ker je naklepoma huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja s tem, da je s službenim vozilom povzročil prometno nesrečo in ob trčenju ni ustavil, ampak je odpeljal naprej. Sodišči druge in prve stopnje sta utemeljeno šteli, da je tožena stranka dokazala, da delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka. V trenutku nesreče tožnik ni bil v službi, bil pa je v uniformi in v službenem vozilu ter se vračal z odprtja policijske postaje, ki se ga je udeležil po nalogu nadrejenega. Od pomočnika komandirja policijske postaje je tudi izven delovnega časa pričakovati ravnanje v skladu s predpisi.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZDSS-1 člen 63, 81. ZZVZZ člen 81. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 245.
začasna nezmožnost za delo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in vsebino listin - procesna predpostavka - dokončni upravni akt
Drugostopenjski organ tožene stranke ni preizkusil, ali je bila tožniku začasna nezmožnost za delo priznana v pravilnih časovnih okvirih, čeprav bi bil to (glede na pritožbene navedbe tožnika) dolžan. Tožnik je zato priznanje pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, za katero je menil, da mu pripada tudi v obdobju od 1. 3. 2006 do 17. 3. 2006, upravičeno uveljavljal z vložitvijo predmetne tožbe.
dovoljenost revizije - postulacijska sposobnost - laična revizija - nepopolna vloga - rok za revizijo - zavrženje revizije
Revizija, ki jo vloži stranka sama, ni nepopolna, ampak nedovoljena. Nepopolnost vloge je v pritožbenem in revizijskem postopku definirana drugače kot v prvostopenjskem postopku. Po prvem odstavku 336. člena ZPP, ki se smiselno uporablja tudi v revizijskem postopku, je pritožba nepopolna v primeru, če se po njenih podatkih ne more ugotoviti, katera sodba se izpodbija ali če pritožba ni podpisana.
ZPIZ člen 12. ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/2, 30. ZMEPIZ člen 45, 57. URS člen 155. ZMEZ člen 16, 22, 22/3, 41, 41/1, 41/2, 43, 43/1, 43/2, 45, 45/3. ZMEPIZ člen 45, 48, 50, 53.
status zavarovanca - ugotovitev statusa po uradni dolžnosti - družbenik - poslovodna oseba
Tudi po predpisih, ki so veljali pred 1. 1. 2000, je obstajala obveznost zavarovanja za zavarovance iz 12. člena ZPIZ/92 od dneva nastanka pravnega razmerja. Vendar pa zavarovanec, ki se v zavarovanje ni prijavil pravočasno, ni mogel pridobiti statusa zavarovanca za ves čas trajanja pravnega razmerja, oziroma je tak status izjemoma lahko pridobil za največ eno leto nazaj od prijave; le v primeru sodne odločbe, ki je tak status priznavala, pa za ves čas trajanja pravnega razmerja.
Podlaga za obvezno zavarovanje poslovodnih oseb v družbah je le takšno pravno razmerje, ko poslovodna oseba ni zavarovana na drugi pravni podlagi in če dosega take dohodke, ki predstavljajo osnovo za obračun dohodnine, in sicer najmanj v znesku minimalne plače.
vdovska pokojnina - obstoj zunajzakonske skupnosti
Obstoj življenjske skupnosti ne zadostuje za zaključek, da je s tem že podana izvenzakonska skupnost. Za obstoj le-te morajo biti ugotovljene tudi druge okoliščine, ki se tičejo predvsem notranjega razmerja med partnerjema v smislu medsebojne čustvene navezanosti, zaupanja in pomoči.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5. SKPgd člen 17. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije (1998) člen 29.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prenehanje potrebe po delu - nova sistematizacija - ukinitev delovnega mesta - kriteriji za določanje presežnih delavcev - primerjani delavci - rok za odpoved - ustna sklenitev pogodbe o zaposlitvi
Iz 17. člena SKPgd in 29. člena Kolektivne pogodbe za cestni potniški promet Slovenije (1998) ne izhaja, da veljata le v primeru odpovedi večjemu številu delavcev.
Pri presoji pravočasnosti odpovedi je treba izhajati iz dejstva seznanitve delodajalca s prenehanjem potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Takšne potrebe lahko ob upoštevanju konkretnih okoliščin primera prenehajo šele z ukinitvijo določenega delovnega mesta oziroma s spremembo akta o sistemizaciji, ki določenega delovnega mesta oziroma nalog na tem delovnem mestu ne predvideva več, lahko pa že pred tem. Presoja in razlaga pojma prenehanja potreb po delu torej ni nujno vezana na sprejem novega akta o sistemizaciji delovnih mest.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje - zavrženje pritožbe
Zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bila pritožba zavrnjena, ni več rednega pravnega sredstva (pritožbe), temveč so možna le izredna pravna sredstva, ki morajo biti vložena v rokih, določenih z zakonom in po pooblaščencu, ki je odvetnik, če stranka nima sama opravljenega pravniškega državnega izpita.
ZPIZ-1 člen 63, 65, 74, 75. Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni člen 4, 5.
invalidska pokojnina – odmera - vzrok invalidnosti – posttravmatska stresna motnja - poškodba pri delu – poklicna bolezen
Posttravmatska stresna motnja, ki po ugotovitvah izvedenke ni bila posledica enega samega dogodka oziroma ni obolenje, ki je neposredna ali izključna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela, itd., ne ustreza zakonski opredelitvi poškodbe pri delu. Ta opredelitev ni stvar dejanske ugotovitve, temveč pravne presoje, ki je v pristojnosti sodišča in ne izvedenke.
Ker v seznamu poklicnih bolezni, ki je sestavni del Pravilnika o seznamu poklicnih bolezni, posttravmatska stresna motnja ni opredeljena kot poklicna bolezen, ni pravne podlage za to, da bi bila tožniku ta bolezen priznana kot poklicna bolezen oziroma, da bi izven začrtanega pravnega okvira sodišče kar samo ugotavljalo, ali bi bila neka bolezen lahko poklicna bolezen oziroma bi lahko ustrezala opredelitvi takšne bolezni.
ZOR člen 178, 178/1, 941, 941/1. ZPP člen 7, 41, 41/2, 367, 367/2, 377, 384, 384/1.
obvezno zavarovanje v prometu - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - vzročna zveza - izključna krivda - solidarna odgovornost povzročitelja in zavarovalnice - razpravno načelo - dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - revizija zoper sklep o stroških - zavrženje revizije
Zaključek sodišč prve in druge stopnje, da je prvi toženec s tem, ko je zavil na nasprotni pas, izključno kriv za nastanek prometne nesreče, je materialnopravno pravilen.
V okviru zavarovalne vsote je odškodninska obveznost zavarovalnice in zavarovanca solidarna.
ZUS-1 člen 85, 85/1. ZDoh člen 6. ZDavP člen 20, 123, 123/2.
dohodnina – vštevanje dobička od dohodkov iz dejavnosti - dokončnost oziroma pravnomočnost odločbe o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti – revizijski razlogi – presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta
Med viri dohodnine je tudi dohodek iz dejavnosti; pravnomočnost oziroma dokončnost odločbe o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti ni pogoj za vštevanje dobička iz tega naslova v osnovo za odmero dohodnine.
Sodišči sta ugotovili, da je toženka tožniku ponudila poravnavo, ki je tožnik ni sprejel, kar priznava tudi sam. Če ni poravnave, pa ni utemeljen tožnikov zahtevek, ki temelji na dejstvu, da je tožena stranka ponujala odškodnino z upoštevanjem 25 % sokrivde tožnika in je zato od priznane odškodnine odbila 1,722.177 tolarjev. To so bila pogajanja, ki jih tožnik ni sprejel, zato njihova vsebina ne veže niti toženke, niti tožnika.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2005168
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372-4, 372-5, 395, 395/1, 420, 420/2, 424, 424/1. KZ člen 299, 299/1. KZ-1 člen 191, 191/1.
razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona - družinska skupnost - nasilje v družini - odločba o kazenski sankciji - zakonski znaki kaznivega dejanja - pravice obrambe - nasilništvo - pravna opredelitev - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Glede na dejstva, ki kažejo na dejansko razmerje skupnega življenja in bivanja obsojenca z oškodovanko, ki jih je sodišče štelo za dokazane, je pravilno sklepanje o obstoju zakonskega znaka, ki se nanaša na družino oziroma družinsko skupnost in s tem zaključek, da je obsojenec izpolnil vse zakonske znake kaznivega dejanja nasilništva po prvem odstavku 299. člena KZ oziroma nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1.