solidarne obveznosti – vsebina solidarnosti dolžnikov – izpolnitev obveznosti – prenehanje obveznosti – izvršilni naslov – ugovor zoper sklep o izvršbi po izteku roka
Ker terjatve tožeče stranke še ni izpolnil ne toženec niti družba S. d.o.o. v stečaju – torej nobeden od obeh solidarnih zavezancev, obveznost ni prenehala in je zato brez slehernega pomena tudi toženčevo sklicevanje na izvršilni postopek, v katerem tožeča stranka (neuspešno) izterjuje isti dolg od glavnega dolžnika, in njegova bojazen pred ustvaritvijo dveh izvršilnih naslovov za isto terjatev. Izpolnitev obveznosti enega od solidarnih dolžnikov ima za posledico, da so zaradi prenehanja obveznosti prosti vsi ostali, tudi tisti, zoper katere ima upnik morda prav tako izvršilni naslov, kot pozneje nastali razlog prenehanja terjatve pa ga lahko v morebitnem izvršilnem postopku tudi vselej uspešno uveljavljajo (glej 56. člen ZIZ).
dovoljenost revizije - obrazložitev odločitve sodišča druge stopnje - izpodbijanje odločitve, o kateri še ni pravnomočno odločeno - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrženje revizije
Iz izreka sodbe pritožbenega sodišča izhaja, da je bila razveljavljena odločitev o zavrnitvi zahtevka za plačilo polovice vrednosti osnovnih sredstev podjetja. Čeprav je v obrazložitvi pritožbeno sodišče navedlo, da je tožnikova pritožba neutemeljena in da je treba odločitev o zavrnitvi denarnega zahtevka za plačilo vrednosti osnovnih sredstev podjetja potrditi, zaradi razveljavitve 1./2. točke izreka sodišča prve stopnje o tem zahtevku še ni pravnomočno odločeno. Zato revizija v tem delu ni dovoljena.
Ker odločitev o zavrnitvi zahtevka za ugotovitev, da osnovna sredstva podjetja spadajo v skupno premoženje pravdnih strank ni obrazložena, sta sodišči zagrešili bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
izločitev sodnika sodišča druge stopnje – sodelovanje pri ponovnem odločanju v isti zadevi
Določba 5. točke 70. člena ZPP se ne nanaša na tiste primere, ko je sodnik na pritožbeni stopnji že sodeloval pri odločanju v predmetni zadevi, ne glede na to, ali je predmet odločanja vsebinske ali procesne narave, in ko je zadeva ponovno predložena v pritožbi postopek.
ZPP člen 367, 367/2, 367/3, 384, 384/1. ZPP-D člen 130, 130/1.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - dopustitev revizije - zavženje revizije
Ker vrednost izpodbijanega dela sodbe ne presega revizijskega praga za dovoljenost revizije po samem zakonu in ker revizija ni bila dopuščena, jo je bilo treba kot nedovoljeno zavreči.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2005104
ZKP člen 372, 372-4. KZ člen 217, 217/1, 256, 256/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti ugotovljenih dejstev - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - stek kaznivih dejanj - idealni stek - načelo inkluzije - načelo konsumpcije - ponarejanje listin - goljufija
Če se z analizo konkretne zadeve pokaže, da zakonski opis enega dejanja in zanj predpisani kazenski okvir ne pokrijeta v celoti in brez ostanka kriminalne količine drugega oziroma če je ta ostanek življenjsko in vrednostno dovolj pomemben, gre za dvoje ali več kaznivih dejanj v steku.
ugovor zoper sklep o plačilu sodne takse - umik predloga za dopustitev revizije – zavrženje predloga
Ker predlagatelj v ugovoru ni zatrjeval niti, da bi bila taksa že plačana, niti da bi sodišče takso napačno odmerilo, marveč predlaga vsebinsko obravnavanje predloga za dopustitev revizije, ugovor ni dovoljen.
ZDZdr člen 2, 2-17, 39/1, 39/1-1, 39/1-2, 74, 74/1, 75, 75/1, 78, 91. URS člen 19, 19/3.
pogoji za izrek ukrepa - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pojem duševne motnje - duševna nerazvitost - trajanje ukrepa
Sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda po ZDZdr pomeni odvzem prostosti v smislu tretjega odstavka 19. člena URS. Za izrek ukrepa morajo biti ugotovljene in v sodni odločbi obrazložene konkretne okoliščine, iz katerih je mogoče sklepati na realno ogrožanje naravnih dobrin, določenih v zakonu, ki je posledica hudo motene voljne sfere in ki ga ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. Neizogibnost ukrepa lahko utemeljujejo le okoliščine, na podlagi katerih je sodišče sklepalo o resni ogroženosti osebe, na katero se nanaša predlagani ukrep, oziroma drugih.
ZPP člen 367, 367/4, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 377.
predlog za dopustitev revizije – razmerja med starši in otroki - vzgoja in varstvo otrok - določitev stikov z otrokom – določitev preživnine – nepopoln predlog za dopustitev revizije – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe – zavrženje predloga
Tožnik v predlogu ni navedel, kolikšen del odločitve o določeni preživnini sploh izpodbija, z izostankom te opredelitve pa je onemogočen preizkus, ali je izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije in s tem tudi predloga za dopustitev revizije iz četrtega odstavka 367. člena ZPP
javni razpis - začasna odredba – težko popravljiva škoda
Tožeča stranka je sodelovala na javnem razpisu za pridobitev javnih sredstev, kar pomeni, da gre za negotovo pridobitev teh sredstev, s tem pa ni mogoče izkazovati težko popravljive škode.
Ob ugotovljeni dejanski podlagi je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da niso izpolnjene vse predpostavke krivdne odgovornosti iz prvega odstavka 131. člena Obligacijskega zakonika, saj tožnik ni izkazal protipravnega ravnanja osebja ZPKZ.
ZUP člen 129, 279, 280, 280/1. ZUS-1 člen 75, 75/2, 85, 85/1-1.
izrek ničnosti – stranka v upravnem postopku – upravičen predlagatelj - oprava glavne obravnave
Ker tožnica ni bila udeležena niti kot stranka niti kot stranska udeleženka v postopkih izdaje odločb, za katere je predlagala, da se izrečejo za nične, tudi ni upravičena predlagateljica po prvem odstavku 280. člena ZUP.
predlog za dopustitev revizije - pogoj za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Na podlagi navedb tožnika v predlogu za dopustitev revizije Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugotavlja, da ne obstajajo pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP.
predlog za dopustitev revizije - disciplinski postopek - vsebina predloga - zavrženje predloga
Predlog za dopustitev revizije se zavrže, ker predlagatelj ni navedel niti zakaj je sodišče posamezna vprašanja rešilo nezakonito niti ni navedel okoliščin, ki bi kazale na pomembnost po njegovem spornih vprašanj.
Vrhovno sodišče je že odločalo o več podobnih sporih in zavrnilo revizije tožene stranke zoper pravnomočne odločitve, s katerimi je bilo enakim zahtevkom tožnikov ugodeno iz enakih razlogov kot v tej zadevi. Pri tem se je opredelilo tudi do pravnih vprašanj, ki jih tožena stranka navaja kot tista pomembna pravna vprašanja, zaradi katerih bi bilo treba revizijo dopustiti.
predlog za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - odškodninska odgovornost delodajalca - zavrnitev predloga
Ker pravilnost odločitve sodišča druge stopnje ni odvisna od vprašanj, ki jih v predlogu za dopustitev revizije izpostavlja tožnik, pogoji za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
ukrep gradbenega inšpektorja - dovoljenost revizije – zelo hude posledice za stranko – rušitev nelegalne gradnje
Le z zatrjevanjem, da bodo nastale zelo hude posledice, revident le-teh ni izkazal. Morebitna rušitev garaže za kmetijsko mehanizacijo sama po sebi namreč ne predstavlja zelo hudih posledic, kako naj bi rušitev konkretno prizadela tožnika oziroma kaj so „precejšnje materialne posledice“ pa ta niti ne pojasni.
predlog za dopustitev revizije - poškodba na službeni poti - ugoditev predlogu
Ali se za poškodbo na službeni poti šteje tudi poškodba, ki ni neposredno povezana z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan, je pravno vprašanje, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava, saj je z njim povezana vrsta pravic delavcev oziroma zavarovancev.
Predlog za dopustitev revizije se zavrže, ker predlagatelj ni natančno in konkretno navedel spornega pravnega vprašanja oziroma pravila, ki naj bi bilo prekršeno, niti ni povedal, zakaj je sodišče to vprašanje rešilo nezakonito.