prisilna izterjava od odgovornega družbenika izbrisane družbe po ZFPPod – aktivni družbenik – odgovornost za dolgove
Revidentka je kot aktivna družbenica družbe, ki je bila iz sodnega registra izbrisana na podlagi ZFPPod, zavezanka za plačilo davščin, ki jih izbrisana družba ni plačala.
sprememba gradbenega dovoljenja - dovoljenost revizije – denarna vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta
Pravica oziroma obveznost stranke v izpodbijanem aktu ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
odgovornost države za ravnanje državnega organa – podlage odškodninske odgovornosti – prekrškovni organ – prenehanje delovnega razmerja kot škoda - protipravnost
Protipravnost ravnanja državnega organa ni bila dokazana. Proces odločanja v postopku o prekršku, vključno s procesnimi zapleti in trajanjem postopka, sam zase ne predstavlja protipravnega ravnanja.
izterjava davčnega dolga – odpis davčnega dolga – zajamčeni osebni dohodki – ogroženost preživljanja
Če dohodki na člana gospodinjstva presegajo znesek zajamčenih dohodkov v skladu z Zakonom o zajamčenih osebnih dohodkih – ZZOD, ni ogroženo preživljanje članov gospodinjstva in zato ni podlage za odpis davčnega dolga po 89. členu Zakona o davčnem postopku - ZDavP.
davek na dodano vrednost – pravica do odbitka vstopnega davka – obvezne sestavine računa – datum odpošiljanja blaga
Če na računu manjka datum odpošiljanja blaga, tak račun ne more biti podlaga za odbitek vstopnega DDV. Na trenutek, ko je blago odposlano oziroma je storitev opravljena, se veže tako nastanek obveznosti obračuna DDV kot tudi nastanek pravice do odbitka vstopnega davka, poleg tega je ta datum pomemben tudi za določitev davčnega obdobja, v katerem je treba davek obračunati.
ZDavP člen 15, 89. ZUS člen 1, 1/2. ZUS-1 člen 59, 59/2. ZZOD člen 1.
izterjava davčnega dolga – odpis davčnega dolga – ogroženost preživljanja – podedovano premoženje – glavna obravnava
Upravni organ pri odločanju o obstoju pogojev za odpis dolga upošteva premoženjsko stanje, kakršno je podano v času odločanja o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi, to je praviloma ob odločanju upravnega organa na prvi stopnji, in izhaja iz dokumentacije, ki jo predloži davčni zavezanec. Če se premoženjske razmere davčnega zavezanca naknadno poslabšajo, ima le-ta možnost pri davčnem organu prve stopnje vložiti novo vlogo za odpis dolga in predložiti nova dokazila.
Količina mamila, zasežena obsojencu ob hišni preiskavi, je bila namenjena nadaljnji prodaji, ta kriminalna količina pa nikakor ne more biti zajeta v že izvršene prodaje v drugi državi, storjene pred zasegom mamila.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2005111
ZKP člen 39, 371, 371/2, 412, 412/3, 427. KZ člen 91, 91/2.
obnova kazenskega postopka - izločitev sodnika - izločitveni razlog - odločanje o zahtevi za obnovo - zastaranje kazenskega pregona v obnovitvenem postopku - tek in pretrganje zastaranja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
V postopku obnove pravnomočna sodba obstaja vse do trenutka, ko sodišče v novem postopku sprejme eno izmed odločitev, predpisanih v določbah drugega in tretjega odstavka 415. člena ZKP. Rok dveh let, predpisan v drugem odstavku 91. člena KZ-1 za zastaranje kazenskega pregona, torej v primeru, če pride zaradi obnove do nadaljevanja kazenskega procesa, začne teči v trenutku, v katerem začne veljati odprava pravnomočnosti.
Prepoved iz tretjega odstavka 412. člena ZKP, da v senatu (šesti odstavek 25. člena ZKP), ki odloča o zahtevi za obnovo kazenskega postopka, ne more sodelovati sodnik, ki je sodeloval pri sodbi v prejšnjem postopku, se ne nanaša na sodelovanje sodnikov pritožbenega sodišča, ki so odločali o pritožbi zoper sodbo v prejšnjem postopku (zanje je mogoče uveljavljati katerega od izločitvenih razlogov, predpisanih v 39. členu ZKP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - nasilje v družini
Ob dejstvu, da je predlagateljica zaposlena prav na oddelku sodišča, ki bo odločalo o njenem predlogu in upoštevajoč, da bo sodišče ob reševanju predloga moralo obravnavati vprašanja iz osebnega življenja predlagateljice in nasprotnega udeleženca, je podan tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
pritožba odvetnika - žalitev sodišča v vlogi - redovna kazen
Pritožničino zavzemanje za presojo po kazenskopravnih merilih tudi v primeru tako imenovanega redovnega kaznovanja je neutemeljeno, saj objektivna žaljivost spričo določbe prvega odstavka 109. člena ZPP zanj povsem zadošča.
Možnost popolne uresničitve pravice ščititi interese zastopane stranke ni v ničemer okrnjena s kratenjem tolerance do pooblaščenkinih trditev, ki so v razmerju do sodišča (ali stranke in drugega udeleženca v postopku) žaljive; ne le da so slednje vselej nedopustne, temveč po svoji naravi ne morejo nič prispevati k moči argumentacije in h kvalitetnejši artikulaciji stranke v uresničevanju njenih procesnih pravic – torej so vselej odvečne in neprimerne za obravnavanje.
ZGD člen 394, 394/1, 394/2, 580, 580/6. ZFPPod člen 27, 27/4.
pasivna legitimacija družbenikov izbrisane družbe - izbris družbe po ZFPPod – odgovornost za stvarne napake - skrite napake – grajanje napak
Ker je bila E. d.o.o. med postopkom na prvi stopnji izbrisana iz sodnega registra po uradni dolžnosti zaradi neusklajenosti z določbami ZGD, sta toženca pasivno legitimirana na podlagi četrtega odstavka 27. člena ZFPPod. Tožba je bila pravočasna, saj je bila vložena že pred izbrisom E. d.o.o. iz sodnega registra.
Nižji sodišči sta zadovoljivo obrazložili, da je bila poleg proizvajalke tudi dobaviteljica obveščena o napakah. Za odločitev v tem primeru namreč ni pomembno, ali je bilo obvestilo formalno naslovljeno na dobaviteljico, ampak da je bila ta o napakah dejansko obveščena.
odgovornost za škodo zaradi rudarjenja – manjvrednost zemljišč – dejanska škoda
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je vsa ugotovljena škoda posledica rudarjenja. Res gre za dovoljeno dejavnost, vendar vse stroške odprave škode, ki je posledica izvajanja rudarskih del po 62. členu Zrud krije nosilec rudarske pravice.
Ekonomsko zastaranje predstavlja škodo zaradi manjvrednosti stvari, ki je dejanska škoda po prvem odstavku 189. člena ZOR.
Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, je revizija dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe glede posameznega zahtevka presega 4.172,92 EUR.
ZDoh člen 58, 58/2, 58a, 58a/2, 58b, 60. ZPPOLS člen 17, 17/2. ZPre člen 81. ZUS-1 člen 59, 59/2-2, 75, 85.
davek od dobička iz kapitala – delnice, pridobljene v postopku lastninskega preoblikovanja podjetja – stvarni vložek delnic v drugo pravno osebo – zamenjava kapitala – družba pooblaščenka – ugodnost prve prodaje delnic – obdavčljiv pravni promet delnic
Vložitev delnic ene družbe, pridobljenih v postopku lastninskega preoblikovanja te družbe (prej podjetja), v drugo družbo kot stvarni vložek, se šteje za zamenjavo kapitala in torej za prodajo teh delnic. S tem imetnik izgubi ugodnost prve prodaje delnic brez plačila davka od dobička od kapitala po 58.a členu ZDoh. Prodaja delnic družbe, v katero so vložene kot stvarni vložek delnice prve družbe, je torej obdavčena.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - nedovoljen promet orožja ali razstrelilnih snovi - prekršek - odločba o kazenski sankciji
Dispoziciji prekrška in kaznivega dejanja se ne prekrivata, če se opis nezakonitega ravnanja hrambe orožja (ali razstrelilnih snovi) v Kazenskem zakoniku od prekrška loči tako po kvalitativni (vojaško brizantno razstrelivo glede na količino pomeni večjo nevarnost), kot po kvantitativni plati.
ZDavP člen 87, 87/3, 96, 97, 231, 231/1-2. : ZDoh člen 122, 123.
izterjava davčnega dolga – odpis davčnega dolga zaradi neizterljivosti – zastaranje – tek zastaralnih rokov – uvedba Zakona o davčnem postopku
O vprašanju zastaralnih rokov, ki so začeli teči po prej veljavnih predpisih, niti ZDavP niti kakšen drug predpis ne dovoljujeta uporabe določb ZDoh po 1.1.1997, zato se določbe ZDavP uporabljajo za odločanje o pravici do izterjave davčnega dolga tudi v primerih, ko je zastaranje sicer začelo teči po prej veljavnih predpisih, ni pa se po njih izteklo.
Tožnik je ponovno vložil tožbo na enaki pravni in dejanski podlagi kot prvič. Sodišči sta pravilno uporabili prvi odstavek 366. člena OZ in šteli, da se zastaranje ni pretrgalo, ker je v postopku prišlo do umika tožbe. Pri tem ni pomembno ali je tožnik sam umaknil tožbo ali pa le v zakonsko določenem času ni predlagal nadaljevanja postopka in je nastopila pravna fikcija, da je tožnik tožbo umaknil.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je revizijo dopustilo glede vprašanja, kako sprememba namembnosti gospodujočega zemljišča vpliva na širitev služnosti.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje izvenzakonskih partnerjev - privatizacija stanovanj po SZ - imetništvo stanovanjske pravice pred nastankom izvenzakonske skupnosti - ugovor zoper višino deležev na skupnem premoženju - sprememba tožbe brez soglasja toženca
V razmerju med zakoncema ni mogoče šteti ugodnosti pri odkupu stanovanja po SZ v korist samo enega od njiju. Za to presojo namreč ne more biti odločilna cena (tržna ali kakšna drugačna), po kateri je bilo stanovanje kupljeno, niti vprašanje kdo od partnerjev je formalni pridobitelj.
Toženka je v odgovoru na tožbo trdila, da stanovanje spada v njeno posebno premoženje, ker je bila pred nastankom skupnosti izključna imetnica stanovanjske pravice in ker je bilo stanovanje odplačano iz njenih lastnih sredstev. Teh trditev pa sodišče ni moglo šteti tudi kot ugovor zoper v tožbi zatrjevani delež na skupnem premoženju, saj bi bilo to v nasprotju z njenimi navedbami, da stanovanje sploh ne spada v skupno premoženje. Ker toženka torej ni uveljavljala svojega večjega deleža na skupnem premoženju, sta sodišči pravilno izhajali iz zakonske domneve o enakih deležih.