nezakonito prenehanje delovnega razmerja - pravnomočna sodba - rok za izvršbo - vrnitev delavca na delo - pravice za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja - vzpostavitev prejšnjega stanja
Le do vročitve pravnomočne sodbe o vrnitvi na delo oziroma do izteka 8-dnevnega roka za prostovoljno izvršbo je bilo tožniku priznano delovno razmerje že z navedeno sodbo. Ker tožena stranka v navedenem roku tožnika ni pozvala na delo, je moral tožnik nadaljnji obstoj delovnega razmerja upravičiti s pravočasno prisilno izvršbo pravnomočne sodbe. Ker prisilne izvršbe ni predlagal v prekluzivnem zakonskem roku 6 mesecev, je pravico do vrnitve na delo, s tem pa tudi pravico do uveljavitve delovnega razmerja od 24. 3. 2005 dalje, izgubil.
Zaradi nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja oziroma razveljavitve sklepov o prenehanju delovnega razmerja je delodajalec dolžan delavcu za čas sodnega spora glede na njegov zahtevek vzpostaviti stanje, ki bo glede pravic iz delovnega razmerja kar najbolj podobno položaju, v kakršnem bi bil delavec, če mu delovno razmerje ne bi nezakonito prenehalo. Po svojem bistvu gre za odškodninsko obveznost, ki se na podlagi 164. člena OZ praviloma realizira z vzpostavitvijo stanja, ki je bilo, preden je škoda nastala, oziroma kakršno bi bilo, če ne bi bilo delodajalčevega protipravnega ravnanja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - vinjenost na delovnem mestu - odklonitev alkotesta - rok za odpoved - zagovor
Ker je tožena stranka tožniku omogočila zagovor šele po poteku 30 dnevnega roka od seznanitve z razlogom za odpoved in ker tudi sicer na zagovoru ni zvedela ničesar novega, je bila šele po izvedbi zagovora podana odpoved nezakonita.
izvršba na podlagi verodostojne listine - menica - pojem verodostojne listine - predhodna odredba - vsebina ugovora zoper sklep o izvršbi - obstoj nevarnosti
Dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi menice sploh ni ugovarjal, da menica, na katero se je skliceval upnik, ne izpolnjuje pogojev, da bi bila verodostojna listina. Dejstvo, da izvršilno sodišče ni imelo pred seboj menice, da bi presodilo, ali izpolnjuje pogoje, da je verodostojna listina, zato v tem primeru ni pomembno. S tem so izpolnjene vse predpostavke za izdajo predhodne odredbe po prvem odstavku 257. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 258. člena ZIZ. V kakšnem drugačnem primeru bi utegnilo biti tudi drugače. Po uveljavitvi novele ZIZ-E namreč izvršilno sodišče izda sklep o izvršbi na podlagi menice le na podlagi trditve o njenem obstoju, ne pa na podlagi same menice. Glede na vsebino ugovora zoper sklep o izvršbi bi bilo treba v takem primeru dopustiti širšo presojo o tem, ali obstaja neizpodbojna domneva o obstoju nevarnosti v smislu 257. člena ZIZ ali pa mora upnik nevarnost izkazati za verjetno.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - PREDHODNO ODLOČANJE SES
VS4001427
ZS člen 113a, 113a/1, 113a/2. ZIL-1 člen 47, 121. ZCUKPIL člen 6, 6/1, 9, 12.
industrijska lastnina - blagovna znamka - pojem tretje osebe, ki posega v pravico imetnika zavarovanega znaka - blago v tranzitu - špediter - kršitev blagovne znamke - postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske skupnosti - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je ob upoštevanju intertemporalnih pravil, kot so se izoblikovala v pravu Evropske skupnosti, predvsem v zadevi Ynos kft proti János Varga (C-302/04 z dne 10. 1. 2006), ki se smiselno sklicuje na zadevo Andersson proti Wakeras-Andersson (C-321/97 z dne 15. 6. 1999), konkretno pravila, da »je Sodišče [Evropskih skupnosti] pristojno za razlago Direktive glede njene uporabe v novi državi članici le od dneva [njenega] pristopa k Evropski uniji«, pa tudi ob upoštevanju razlogov Ustavnega sodišča v sklepu Up-282/09-10 z dne 24. 11. 2009, predlog tožeče stranke za pridobitev predhodne odločbe SES zavrnilo.
SES je v zadevi Montex Holdings Ltd proti Diesel SpA (C-281/05) razlogovalo, da imetnik znamke lahko prepove tranzit prek države članice, kjer je ta znamka varovana, proizvodov, ki so označeni z znamko in so v postopku zunanjega tranzita v drugo državo članico, v kateri to varstvo ne obstaja, samo v primeru, ko so ti proizvodi predmet ravnanja tretjega, medtem ko je blago v postopku zunanjega tranzita in to nujno vodi do trženja blaga v tej tranzitni državi članici, pri čemer »je zakonita oziroma nezakonita izdelava proizvodov s tega vidika nepomembna« (34. točka obrazložitve sodbe z dne 9. 11. 2006).
plačilo plače - posebni delovni pogoji v vojski - dežurstvo in straža
Ne gre za to, da se delo (opravila, zadolžitve) v času dežurstva in straže ne bi štelo kot delo. Gre za posebno obliko dela, vezano na naravo in organizacijo dela v vojski, ki utemeljuje tudi različno plačilo v primerjavi z rednim delom, ki ga delavec opravlja v okviru svojih rednih delovnih zadolžitev, in nadurnim delom, kolikor redno delo opravlja preko polnega delovnega časa. Preostali čas dežurstva oziroma straže, ki lahko predstavlja tako opravljanje posameznih nalog s tega področja, kot je čas pripravljenosti in počitka, pa se obračuna v višini 60 % nadomestila osnovne plače.
S sodno poravnavo ni bila ugotovljena nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato na njeni podlagi tožeča stranka ne more uveljavljati pogodbene kazni v skladu z 29. členom Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije.
Delavec na obrambnem področju nezakonitost prenehanja delovnega razmerja ne more uveljavljati in zahtevati le na splošno, mimo in brez izrecnega izpodbijanja odločb delodajalca o prenehanju delovnega razmerja. V tem primeru odločbe o prenehanju delovnega razmerja ostanejo v veljavi in učinkujejo kot pravnomočne odločbe.
PRAVO DRUŽB - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - UPRAVNI SPOR
VS1012337
ZIL-1 člen 107, 107/3. ZUS-1 člen 17, 17/1, 77.
procesna legitimacija v upravnem sporu - imetnik znamke – samostojni podjetnik – fizična oseba – prenehanje obratovalnice
Označba imetnika znamke GGG v registru znamk z besedno zvezo „samostojni podjetnik A.A. s.p.,“ je pomenila, da je bila imetnica te znamke fizična oseba - A.A. Dejstvo prenehanja obratovalnice samo zase nima nobenega neposrednega učinka na položaj samostojnega podjetnika, ki je bil, upoštevaje dejanske ugotovitve, nosilec znamke GGG pred izpodbijano spremembo imetnika te znamke.
ZPIZ-1 člen 187, 191. ZPIZ člen 202. ZMEPIZ člen 45, 49. ZPP člen 328.
Pravilnik o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja člen 2.
status zavarovanca - obstoj delovnega razmerja - plačilo prispevkov s strani delodajalca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - popravni sklep
Okoliščina, da za določeno osebo v delovnem razmerju ni bila vložena prijava v zavarovanje in da zanjo ni bil plačan prispevek za socialno zavarovanje, nima nobenega vpliva na obstoj delovnega razmerja in praviloma tudi ne na vštevanje časa tega delovnega razmerja v zavarovalno dobo za uveljavitev pravic iz pokojninskega zavarovanja po določbah ZPIZ/92.
Določbe 2. odstavka 41. člena ZGD ni mogoče uporabljati povsem mehansko, ne oziraje se na vsebino razmerij, opredeljenih v 1. odstavku 41. člena ZGD. Zakonska prepoved konkurence temelji na izhodišču, po katerem je treba prepovedati konkuriranje na trgu tistim osebam, ki imajo v družbi, ki ji konkurirajo, dovolj močan vpliv zaradi vloge, ki jo v družbi opravljajo.
ZPIZ člen 12. ZMEPIZ (1995) člen 22, 22/3, 41, 41/1, 41/2, 43, 43/1, 45, 45/3, 53. ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 30. ZMEPIZ člen 45, 45/2, 47, 48, 50, 53, 68. URS člen 155. Pravilnik o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1996) člen 5, 12, 16, 17.
ugotavljanje lastnosti zavarovanca - družbenik - poslovodna oseba - pokojninsko zavarovanje
Določbe drugega odstavka 48. člena ZMEPIZ ni mogoče uporabiti v vsakem primeru, ko se po uradni dolžnosti ugotavlja lastnost zavarovanca poslovodnega delavca v zasebni družbi za čas pred 1. 1. 2000, ampak le za primere, ko je tudi po prejšnjih predpisih obstajala možnost ugotovitve lastnosti zavarovanca za ves čas od začetka pravnega razmerja, ki je bilo podlaga za zavarovanje.
ZPIZ-1 člen 15, 25. URS člen 158. ZMEPIZ člen 45, 46, 47, 50. ZMEZ člen 41.
status zavarovanca - sprememba statusa
Določbe drugega odstavka 48. člena ZMEPIZ pri odločanju o spremembi lastnosti zavarovanca ni mogoče uporabiti ter ugotoviti obstoja te spremembe za nazaj od dneva nastanka pravnega razmerja, ki je temelj za spremembo, oziroma od dneva uveljavitve ZPIZ-1 dalje.
ZZVZZ člen 23, 81. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135. Uredba (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti člen 22, 22/1-c. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 49.
stroški zdravljenja v tujini - odobritev pristojnega nosilca - čakalna doba
Glede na ugotovitev, da za operacijo, kakršno so tožnici opravili v Londonu, v Sloveniji bistvenih čakalnih dob ni bilo in da bi bilo enako zdravljenje pravočasno in učinkovito lahko opravljeno tudi v Sloveniji, je tožena stranka upravičeno zavrnila odobritev povrnitve stroškov zdravljenja v tujini.
nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi - zagovor - vrnitev na delo - zamudna sodba - vročitev tožbe pravni osebi
Tožnik je tožbo vložil dne 21. 2. 2007, ko je bil tožbeni zahtevek za vrnitev k toženi stranki upravičen, vendar je podlaga za ugoditev temu zahtevku v času zamudne sodbe sodišča prve stopnje (10. 7. 2007) že prenehala. Tožnik s toženo stranko namreč ni sklenil delovnega razmerja za nedoločen čas, temveč za določen čas, do 8. 4. 2007.
Tožena stranka je s plačilom po izpodbijanih asignacijskih pogodbah sicer prišla do »100 % poplačila svoje terjatve«, medtem ko »je po izdelani začetni stečajni bilanci stečajna masa [stečajne] dolžnice manjša od njenih obveznosti za 50,48 %«. Vendar pa v konkretnem primeru kljub vsemu (glede na ugotovljeno dejansko stanje) ni šlo za oškodovanje stečajnih upnikov, temveč za izpolnitev dvostranske vzajemne pogodbe.
Ni podan objektivni pogoj izpodbojnosti, saj plačili z izpodbijanima asignacijama nista bili izvršeni za poplačilo terjatve tožene stranke kot upnice, katere terjatev bi obstajala že pred sklenitvijo asignacijskih pogodb, temveč za plačilo pogodbenih obveznosti. Pri prvem plačilu je sicer šlo za 5 dnevno zamudo pogodbenega roka izpolnitve obveznosti, pri drugem plačilu pa za 6 dnevno zamudo, vendar to ni moglo biti bistveno za drugačno oceno analiziranega pogodbenega razmerja med stečajno dolžnico in nasprotnico izpodbijanja.
dopuščena revizija - možnost obravnavanja pred sodiščem - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročitev listinskega dokaza nasprotni stranki
Zatrjevana kršitev možnosti obravnavanja pred sodiščem (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) predstavlja pravno vprašanje, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti po prvem odstavku 367.a člena ZPP.