dovoljenost revizije - nedenarni tožbeni zahtevek - vrednost revizijsko izpodbijanega dela pravnomočne odločbe - izračun spornega deleža - delna ničnost posojilne pogodbe - zavrženje revizije - gospodarski spor
Primeren kriterij za opredelitev vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, bi bilo v obravnavanem primeru razmerje med denarno pogodbeno obveznostjo iz naslova vrnitve posojila po sporni posojilni pogodbi, opredeljeno vključno z ničnimi pogodbenimi klavzulami (100 %; to je znesek 62.581,03 EUR), in razliko med to obveznostjo in pogodbeno obveznostjo tožene stranke po sodbi sodišča druge stopnje. Ta razlika namreč izvira iz delne ničnosti pogodbe, ki jo je ugotovilo sodišče druge stopnje; ta razlika pa je prav zato, ker izvira iz izpodbijanega dela sodbe sodišča druge stopnje, primerno izhodišče za opredelitev deleža za izračun vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - pogodbeno razmerje sodišča s toženo stranko - ugoditev predlogu
Pogodbeno razmerje med sodiščem in toženo stranko predstavlja tehten razlog, da o tožbenem zahtevku ne odloča sodišče, s katerim je tožena stranka v pogodbenem razmerju.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Predhodno pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovitve kršitve je pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. To pomeni, da delodajalec ne more podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi že zaradi prve kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, temveč šele, če delavec kljub pisnemu opozorilu ponavlja oziroma nadaljuje s kršitvami.
odpravnina - neutemeljen odpoklic poslovodje - opravljanje funkcije poslovodenja v korist tretje družbe - zavezanec za plačilo odpravnine
K plačilu odpravnine je praviloma zavezana družba, v kateri je poslovodja opravljal funkcijo do svojega odpoklica. Vendar pa je v obravnavanem primeru poslovodja ni imel zahtevka na plačilo honorarja za opravljeno delo poslovodenja nasproti toženi stranki, v kateri (oziroma v korist katere) je kot svetovalec opravljal tudi funkcijo poslovodje, temveč glede na poseben naknaden dogovor o poslovodenju nasproti ustanoviteljici tožene stranke. Tožeča stranka namreč dogovora o poslovodenju ni sklenila s toženo stranko, temveč z njeno ustanoviteljico. Zato ta družba ni bila zgolj 'tretji', ki bi honorar za opravljeno delo poslovodenja »tehnično« plačevala namesto tožene stranke. Glede na navedeno poslovodja tudi ni imel zahtevka na plačilo odpravnine (kot materialne pravice, ki jo je poslovodji priznaval ZGD) nasproti toženi stranki.
ZPIZ člen 140. ZPIZ-1 člen 446. ZDR člen 116, 116/1. ZZRZI člen 40.
prenehanje delovnega razmerja - invalid - drugo ustrezno delo - manjši delodajalec
Ker tožena stranka ni zagotovila tožeči stranki, ki je bila invalidka III. kategorije, drugega ustreznega dela oziroma je prenehanje delovnega razmerja utemeljila prav na dejstvu, da tožeči stranki drugega ustreznega dela ni mogoče zagotoviti, je bilo takšno prenehanje delovnega razmerja v nasprotju z določbami o varstvu zaposlitve delovnih invalidov.
Določbe 2. odstavka 41. člena ZGD ni mogoče uporabljati povsem mehansko, ne oziraje se na vsebino razmerij, opredeljenih v 1. odstavku 41. člena ZGD. Zakonska prepoved konkurence temelji na izhodišču, po katerem je treba prepovedati konkuriranje na trgu tistim osebam, ki imajo v družbi, ki ji konkurirajo, dovolj močan vpliv zaradi vloge, ki jo v družbi opravljajo.
ZPIZ-1 člen 15, 25. URS člen 158. ZMEPIZ člen 45, 46, 47, 50. ZMEZ člen 41.
status zavarovanca - sprememba statusa
Določbe drugega odstavka 48. člena ZMEPIZ pri odločanju o spremembi lastnosti zavarovanca ni mogoče uporabiti ter ugotoviti obstoja te spremembe za nazaj od dneva nastanka pravnega razmerja, ki je temelj za spremembo, oziroma od dneva uveljavitve ZPIZ-1 dalje.
ZZVZZ člen 23, 81. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135. Uredba (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti člen 22, 22/1-c. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 49.
stroški zdravljenja v tujini - odobritev pristojnega nosilca - čakalna doba
Glede na ugotovitev, da za operacijo, kakršno so tožnici opravili v Londonu, v Sloveniji bistvenih čakalnih dob ni bilo in da bi bilo enako zdravljenje pravočasno in učinkovito lahko opravljeno tudi v Sloveniji, je tožena stranka upravičeno zavrnila odobritev povrnitve stroškov zdravljenja v tujini.
ZPIZ člen 12. ZMEPIZ (1995) člen 22, 22/3, 41, 41/1, 41/2, 43, 43/1, 45, 45/3, 53. ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 30. ZMEPIZ člen 45, 45/2, 47, 48, 50, 53, 68. URS člen 155. Pravilnik o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1996) člen 5, 12, 16, 17.
ugotavljanje lastnosti zavarovanca - družbenik - poslovodna oseba - pokojninsko zavarovanje
Določbe drugega odstavka 48. člena ZMEPIZ ni mogoče uporabiti v vsakem primeru, ko se po uradni dolžnosti ugotavlja lastnost zavarovanca poslovodnega delavca v zasebni družbi za čas pred 1. 1. 2000, ampak le za primere, ko je tudi po prejšnjih predpisih obstajala možnost ugotovitve lastnosti zavarovanca za ves čas od začetka pravnega razmerja, ki je bilo podlaga za zavarovanje.
PRAVO DRUŽB - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - UPRAVNI SPOR
VS1012337
ZIL-1 člen 107, 107/3. ZUS-1 člen 17, 17/1, 77.
procesna legitimacija v upravnem sporu - imetnik znamke – samostojni podjetnik – fizična oseba – prenehanje obratovalnice
Označba imetnika znamke GGG v registru znamk z besedno zvezo „samostojni podjetnik A.A. s.p.,“ je pomenila, da je bila imetnica te znamke fizična oseba - A.A. Dejstvo prenehanja obratovalnice samo zase nima nobenega neposrednega učinka na položaj samostojnega podjetnika, ki je bil, upoštevaje dejanske ugotovitve, nosilec znamke GGG pred izpodbijano spremembo imetnika te znamke.
ZPIZ-1 člen 187, 191. ZPIZ člen 202. ZMEPIZ člen 45, 49. ZPP člen 328.
Pravilnik o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja člen 2.
status zavarovanca - obstoj delovnega razmerja - plačilo prispevkov s strani delodajalca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - popravni sklep
Okoliščina, da za določeno osebo v delovnem razmerju ni bila vložena prijava v zavarovanje in da zanjo ni bil plačan prispevek za socialno zavarovanje, nima nobenega vpliva na obstoj delovnega razmerja in praviloma tudi ne na vštevanje časa tega delovnega razmerja v zavarovalno dobo za uveljavitev pravic iz pokojninskega zavarovanja po določbah ZPIZ/92.
Delavec na obrambnem področju nezakonitost prenehanja delovnega razmerja ne more uveljavljati in zahtevati le na splošno, mimo in brez izrecnega izpodbijanja odločb delodajalca o prenehanju delovnega razmerja. V tem primeru odločbe o prenehanju delovnega razmerja ostanejo v veljavi in učinkujejo kot pravnomočne odločbe.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - PREDHODNO ODLOČANJE SES
VS4001427
ZS člen 113a, 113a/1, 113a/2. ZIL-1 člen 47, 121. ZCUKPIL člen 6, 6/1, 9, 12.
industrijska lastnina - blagovna znamka - pojem tretje osebe, ki posega v pravico imetnika zavarovanega znaka - blago v tranzitu - špediter - kršitev blagovne znamke - postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske skupnosti - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je ob upoštevanju intertemporalnih pravil, kot so se izoblikovala v pravu Evropske skupnosti, predvsem v zadevi Ynos kft proti János Varga (C-302/04 z dne 10. 1. 2006), ki se smiselno sklicuje na zadevo Andersson proti Wakeras-Andersson (C-321/97 z dne 15. 6. 1999), konkretno pravila, da »je Sodišče [Evropskih skupnosti] pristojno za razlago Direktive glede njene uporabe v novi državi članici le od dneva [njenega] pristopa k Evropski uniji«, pa tudi ob upoštevanju razlogov Ustavnega sodišča v sklepu Up-282/09-10 z dne 24. 11. 2009, predlog tožeče stranke za pridobitev predhodne odločbe SES zavrnilo.
SES je v zadevi Montex Holdings Ltd proti Diesel SpA (C-281/05) razlogovalo, da imetnik znamke lahko prepove tranzit prek države članice, kjer je ta znamka varovana, proizvodov, ki so označeni z znamko in so v postopku zunanjega tranzita v drugo državo članico, v kateri to varstvo ne obstaja, samo v primeru, ko so ti proizvodi predmet ravnanja tretjega, medtem ko je blago v postopku zunanjega tranzita in to nujno vodi do trženja blaga v tej tranzitni državi članici, pri čemer »je zakonita oziroma nezakonita izdelava proizvodov s tega vidika nepomembna« (34. točka obrazložitve sodbe z dne 9. 11. 2006).
plačilo plače - posebni delovni pogoji v vojski - dežurstvo in straža
Ne gre za to, da se delo (opravila, zadolžitve) v času dežurstva in straže ne bi štelo kot delo. Gre za posebno obliko dela, vezano na naravo in organizacijo dela v vojski, ki utemeljuje tudi različno plačilo v primerjavi z rednim delom, ki ga delavec opravlja v okviru svojih rednih delovnih zadolžitev, in nadurnim delom, kolikor redno delo opravlja preko polnega delovnega časa. Preostali čas dežurstva oziroma straže, ki lahko predstavlja tako opravljanje posameznih nalog s tega področja, kot je čas pripravljenosti in počitka, pa se obračuna v višini 60 % nadomestila osnovne plače.
S sodno poravnavo ni bila ugotovljena nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato na njeni podlagi tožeča stranka ne more uveljavljati pogodbene kazni v skladu z 29. členom Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije.