Za izločitev predlaganih listin iz spisa, ki sicer sploh ne vsebujeta izjave obdolženke dane davčnemu organu, v zvezi z obdolženki očitanem kaznivem dejanju po 1. odst. 254. čl. KZ, ni podlage v določbi 2. odst. 83 ZKP.
pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - zavezovalni pravni posel - teorija realizacije - ustna zaveza, da bo sklenjena pogodba
Ustna, nekonkretizirana zaveza za sklenitev neke pogodbe v bodočnosti, ne more predstavljati veljavnega zavezovalnega posla za prenos lastninske pravice na spornem stanovanju na tožnico in drugega toženca in s tem utemeljenosti tožbenega zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižne listine (zemljiškoknjižnega dovolila).
Podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa - sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, je določilo 192. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), po katerem izda sodišče sklep, da se nepremičnina izroči kupcu in po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi vpiše nanj lastninska pravica na nepremičnini, potem ko je sklep o domiku pravnomočen in položena kupnina.
pogoji za izdajo zamudne sodbe - tožbeni zahtevek - ugotovitev deleža na skupnem premoženju
Tožnica s tožbo zahteva od zakonca, to je toženca, da ji prizna lastninski delež na sporni nepremičnini do 1/2 , kot podlago za tožbeni zahtevek pa navaja, da gre za skupno premoženje pridobljeno v času trajanja zakonske zveze. Če tožena stranka takšnemu zahtevku ne oporeka, po mnenju pritožbenega sodišča ni ovir, da se takšna delitev (v skladu z 2. odstavkom 58. člena ZZZDR) ne opravi.
ZPP člen 141, 141/2, 141/3, 280, 280/2, 141, 141/2, 141/3, 280, 280/2. ZDSS-1 člen 28, 28/2, 28, 28/2.
glavna obravnava - vabilo - vročitev - fikcija vročitve - čas za pripravo
Sodišče prve stopnje pri razpisu naroka za glavno obravnavo oziroma vabljenju na ta narok tožeči stranki ni zagotovilo primernega časa za pripravo, niti če se upošteva datum fiktivne vročitve vabila, niti če se upošteva datum, do katerega bi imela tožena stranka še možnost prevzeti pošiljko na pošti. V slednjem primeru bi se 15-dnevni rok iztekel šele sedem dni po opravljenem naroku. Ker tako ni mogoče šteti, da je bila vročitev vabila pravilno opravljena, niso bili podani pogoji, pod katerimi nastopi fikcija umika tožbe.
Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 2/2, 2/2, 2/2. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen tarifna priloga 4, 52, 52/2, tarifna priloga 4, 52, 52/2. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije člen 69, 69, 69.
povračilo stroškov v zvezi z delom - neskladnost uredbe z ustavo
Ugotovitev, da Uredba o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela ni v skladu z ustavo, ne vpliva na ustavnost oziroma zakonitost uporabe tarifne priloge k SKPgd oziroma tarifne priloge k panožni KP, ki se glede višine povračila stroškov v zvezi z delom sklicujeta na uredbo. Ugotovitev neskladnosti uredbe z ustavo namreč ne vpliva na pravico strank kolektivne pogodbe, da v kolektivni pogodbi kot avtonomnem pravnem viru, kot merilo za določitev povračila stroškov v zvezi z delom, določita ta povračila v višini, kakršna je določena z uredbo. S tem je glede višine povračil stroškov v zvezi z delom uredba postala inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni KP in so jo bili delodajalci dolžni upoštevati tudi po ugotovitvi neustavnosti uredbe.
Ker tožena stranka svojih ugovorov glede tožnikove zaposlitve pri drugih delodajalcih ni uveljavljala že v postopku do izdaje razveljavljene sodbe sodišča prve stopnje, je sodišče v ponovljenem postopku utemeljeno zavrnilo njen predlog, naj od tožnika zahteva dostavo delovne knjižice, saj je bila glede teh navedb in dokazov prekludirana.
Preiskovalno načelo v individualnem delovnem sporu velja omejeno in sicer le, če sodišče po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev. To tudi pomeni, da so za zbiranje procesnega gradiva še vedno primarno odgovorne stranke skladno z razpravnim načelom in lahko sodišče izvaja dokaze po uradni dolžnosti šele v primeru, če kljub temu ne more ugotoviti vseh pravno relevantnih dejstev.
Tudi, če obsojenec šele po pravnomočnosti sodbe o preklicu plača določeno obveznost in s tem izpolni posebni pogoj iz pogojne obsodbe tega novega dejstva ni mogoče več upoštevati, ker postopka za preklic pogojne obsodbe ni mogoče obnoviti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC0001674
KZ člen 196, 196/1, 196, 196/1. ZKP člen 373, 392, 392/5, 373, 392, 392/5.
zmotna ugotovitev dejanskega stanja - promet z mamili - sprememba oprostilne sodbe v obsodilno
Na pritožbo okrožnega državnega tožilca vloženo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, je sodišče II. stopnje na prvi stopnji obt. izrečeno oprostilno sodbo spremenilo v obsodilno, saj je bila za pravilno ugotovitev dejanskega stanja potrebna samo drugačna presoja že ugotovljenih dejstev, ne pa izvedba novih dokazov ali ponovitev že izvedenih dokazov.
ZJC člen 85, 85. ZZK-1 člen 111, 111/5, 111, 111/5.
zaznamba - javno dobro - javne ceste
Javno dobro se v skladu s čl. 47/II ZZK-1 kot pravno dejstvo v zemljiški knjigi zaznamuje le na podlagi dokončne odredbe pristojnega organa o določitvi statusa javnega dobra na tej nepremičnini, razen če zakon za posamezno vrsto javnega dobra določa, da je podlaga za vpis zaznambe javnega dobra pravnomočna odločba.
stečajni postopek – izločitvena pravica – rok za prijavo izločitvene pravice – zavrženje prijave
Čeprav začetek stečajnega postopka ne vpliva na obstoj izločitvene pravice, pa jo mora izločitveni upnik, če jo uveljavlja v stečajnem postopku, pravočasno prijaviti.
Ugovor proti kaznovalnem nalogu je posebno pravno sredstvo in ZKP izrecno navaja, da sta upravičenca do ugovora samo obdolženi in njegov zagovornik, ne pa tudi osebe iz II. odstavka 467. člena ZKP.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova – vezanost izvršilnega sodišča na izvršilni naslov – načelo stroge formalne legalitete
Ker so bile z izvršilnim naslovom priznane le 2 % letne obresti za čas od 17.3.2005 do plačila, upnik do višjih zamudnih obresti na podlagi tega izvršilnega naslova ni upravičen.
Čim se ugotovi, da je stranka v pravdi propadla, mora, glede na določilo 154. čl. ZPP, nasprotni stranki povrniti stroške postopka. Pri zavrženju tožbe zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk se o utemeljenosti zahtevka sploh ne odloča.
ZOR člen 170, 206. OZ člen 1060. CZ člen 125, 146.
odškodninska odgovornost za delavca – ločitev dejanja in odgovornosti – vsebinska povezava med dejavnostjo delodajalca in dejanjem delavca – odgovornost več oseb za isto škodo
Protipravno dejanje mora biti storjeno na delu ali v zvezi z delom, kar pomeni, da ni bistveno, ali je bilo dejanje storjeno znotraj delovnega časa in znotraj delovnega mesta, marveč je bistvena vsebinska povezava med dejavnostjo delodajalca in dejanjem delavca (zaradi katerega je prišlo do škode). V tej zvezi pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito postopalo, ko je pri presoji obravnavane zadeve izhajalo iz celote širokega spektra spremljajočih konkretnih okoliščin.
Tožeča stranka bi morala nemudoma po opravi preizkusa dne 4.2.2004 črpalko vrniti toženi stranki, če je menila, da ne ustreza tehničnim karakteristikam, ali pa toženi stranki izjaviti, da odstopa od pogodbe. Ni pa storila ne enega in niti drugega, saj je črpalko vrnila šele 4.5.2004, toženi stranki pa ni izjavila, da odstopa od pogodbe. S tem se je glede na 2. odst. 514. čl. OZ štelo, da je tožeča stranka ostala pri pogodbi in kasnejša vrnitev črpalke na veljavnost pogodbe ni več vplivala.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - dogovor o krajevni pristojnosti
V takšnem primeru mora upnik predlogu za izvršbo priložiti tudi listino o sporazumu o pristojnosti. V predmetni zadevi je upnik za primer vložitve ugovora dolžnikov takšen predlog podal, hkrati pa je predložil obe pogodbi o finančnem leasingu, skupaj s poroštvenimi izjavami in Splošnimi pogoji pogodbe o finančnem leasingu.
OZ člen 287, 287/1. ZPP člen 286, 286/2, 337, 337/1.
več istovrstnih obveznosti med istimi osebami – vrstni red vračunavanja izpolnitev – sporazum pred izpolnitvijo – izbira dolžnika
1. Pravila o vrstnem redu vračunavanja izpolnitev so določena v 287. čl. Obligacijskega zakonika (OZ).
2. V obravnavanem primeru je dolžnik zgolj izkoristil svojo pravico, ki mu gre po samem zakonu, zato takega ravnanja ni mogoče označiti kot ravnanje v nasprotju z osnovnimi načeli obligacijskega zakonika.
umik zahtevka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - zahtevek za priznanje obstoja delovnega razmerja
Ker je tožnik v sporu o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi umaknil tožbeni zahtevek za ugotovitev trajanja delovnega razmerja za čas nezakonite odpovedi, saj se je zaposlil pri drugem delodajalcu, nima pravice do odškodnine zaradi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi.