ustavitev postopka - upravičenci do pritožbe - premoženjskopravni zahtevek
Oškodovanec je upravičen do pritožbe proti sklepu o ustavitvi postopka.
Sodišče lahko odloči o premoženjskopravnem zahtevku samo v obsodilni sodbi, če izda sklep o ustavitvi postopka, pa zgolj napoti oškodovanca na pravdo. Tudi če tega napotila ni, ima oškodovanec pravico vložiti odškodninsko tožbo v pravdnem postopku.
Niso sprejemljiva zatrjevanja obt., da je očitana mu dejanja izvršil zaradi groženj tretjega, tudi če so te obstajale, teh ni jemal resno. Ne pred izvršitvijo in ne med njo obt. tega ni nikoli izrecno pojasnil in tudi ne priznava policiji.
Za izločitev predlaganih listin iz spisa, ki sicer sploh ne vsebujeta izjave obdolženke dane davčnemu organu, v zvezi z obdolženki očitanem kaznivem dejanju po 1. odst. 254. čl. KZ, ni podlage v določbi 2. odst. 83 ZKP.
KZ člen 185, 185/1, 185, 185/1. ZKP člen 169, 169/6, 169, 169/6.
zloraba prostitucije - dejansko stanje - zahteva za preiskavo
Pritrditi je sodišču prve stopnje, da za ravnanje osumljenih, katera sta sicer sodelovala pri prostituciji oškodovanke saj sta njeno delo nadzirala in ji odobravala stike s strankami, ne obstoji utemeljen sum, da sta to počela zaradi izkoriščanja. Oba sta bila v lokalu zaposlena kot redarja - natakarja, vendar sta delala po navodilih nadrejenega, kateremu sta tudi izročila denar. Za svoje delo sta sicer prejemala plačo, iz ničesar pa ni razvidno, da bi bila ta odvisna od ravnanj oškodovanke.
pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - zavezovalni pravni posel - teorija realizacije - ustna zaveza, da bo sklenjena pogodba
Ustna, nekonkretizirana zaveza za sklenitev neke pogodbe v bodočnosti, ne more predstavljati veljavnega zavezovalnega posla za prenos lastninske pravice na spornem stanovanju na tožnico in drugega toženca in s tem utemeljenosti tožbenega zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižne listine (zemljiškoknjižnega dovolila).
ZPP člen 141, 141/2, 141/3, 280, 280/2, 141, 141/2, 141/3, 280, 280/2. ZDSS-1 člen 28, 28/2, 28, 28/2.
glavna obravnava - vabilo - vročitev - fikcija vročitve - čas za pripravo
Sodišče prve stopnje pri razpisu naroka za glavno obravnavo oziroma vabljenju na ta narok tožeči stranki ni zagotovilo primernega časa za pripravo, niti če se upošteva datum fiktivne vročitve vabila, niti če se upošteva datum, do katerega bi imela tožena stranka še možnost prevzeti pošiljko na pošti. V slednjem primeru bi se 15-dnevni rok iztekel šele sedem dni po opravljenem naroku. Ker tako ni mogoče šteti, da je bila vročitev vabila pravilno opravljena, niso bili podani pogoji, pod katerimi nastopi fikcija umika tožbe.
Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 2/2, 2/2, 2/2. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen tarifna priloga 4, 52, 52/2, tarifna priloga 4, 52, 52/2. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije člen 69, 69, 69.
povračilo stroškov v zvezi z delom - neskladnost uredbe z ustavo
Ugotovitev, da Uredba o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela ni v skladu z ustavo, ne vpliva na ustavnost oziroma zakonitost uporabe tarifne priloge k SKPgd oziroma tarifne priloge k panožni KP, ki se glede višine povračila stroškov v zvezi z delom sklicujeta na uredbo. Ugotovitev neskladnosti uredbe z ustavo namreč ne vpliva na pravico strank kolektivne pogodbe, da v kolektivni pogodbi kot avtonomnem pravnem viru, kot merilo za določitev povračila stroškov v zvezi z delom, določita ta povračila v višini, kakršna je določena z uredbo. S tem je glede višine povračil stroškov v zvezi z delom uredba postala inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni KP in so jo bili delodajalci dolžni upoštevati tudi po ugotovitvi neustavnosti uredbe.
Ker tožena stranka svojih ugovorov glede tožnikove zaposlitve pri drugih delodajalcih ni uveljavljala že v postopku do izdaje razveljavljene sodbe sodišča prve stopnje, je sodišče v ponovljenem postopku utemeljeno zavrnilo njen predlog, naj od tožnika zahteva dostavo delovne knjižice, saj je bila glede teh navedb in dokazov prekludirana.
Preiskovalno načelo v individualnem delovnem sporu velja omejeno in sicer le, če sodišče po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev. To tudi pomeni, da so za zbiranje procesnega gradiva še vedno primarno odgovorne stranke skladno z razpravnim načelom in lahko sodišče izvaja dokaze po uradni dolžnosti šele v primeru, če kljub temu ne more ugotoviti vseh pravno relevantnih dejstev.
Plačevanje preživnine otrokoma, določene z izvršljivo sodno odločbo je zakonska dolžnost, na katero versko prepričanje ne more imeti nobenega vpliva ali biti z njim pogojena.
stroški kazenskega postopka - krivdno nastali stroški - povrnitev
S tem, ko zagovornica obd. ni hotela sprejeti obvestila sodišča o zavrnitvi njenega predloga za preložitev gl. obravnave poslanega priporočeno po pošti, ji ga je moralo sodišče vročiti po pooblaščenem vročevalcu. S tem nastali stroški vročanja so nastali po njeni krivdi in jih mora povrniti sodišče.
ZObr člen 88, 88/3, 88/3-5, 88/7. KZ člen 99, 99/4, 100.
vojak – prenehanje delovnega razmerja – obsodba na kaznivo dejanje – pravna posledica obsodbe – prepoved retroaktivnosti
Prenehanja delovnega razmerja zaradi pravnomočne obsodbe zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, oziroma zaradi obsodbe na nepogojno zaporno kazen za kakšno drugo kaznivo dejanje v trajanju več kot treh mesecev predstavlja pravno posledico obsodbe. Ker glede pravne posledice obsodbe velja prepoved retroaktivne veljavnosti, prenehanje delovnega razmerja tožnika zaradi dejanja, ki je bilo storjeno pred uveljavitvijo ZObr-C, ni bilo zakonito.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov - program razreševanja presežnih delavcev - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Za presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi presežnemu delavcu je odločilno stanje na dan, ko je odpoved podana. Delodajalec je ravnal nezakonito, ker pri sprejemu programa razreševanja presežnih delavcev in pri podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi programa ni upošteval takratnega zdravstvenega in socialnega stanja delavke.
umik zahtevka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - zahtevek za priznanje obstoja delovnega razmerja
Ker je tožnik v sporu o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi umaknil tožbeni zahtevek za ugotovitev trajanja delovnega razmerja za čas nezakonite odpovedi, saj se je zaposlil pri drugem delodajalcu, nima pravice do odškodnine zaradi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi.
KZ člen 169, 169/1, 171, 171/4, 169, 169/1, 171, 171/4.
razžalitev - žaljiva obdolžitev - dokaz resnice
Ker je obdolženi uveljavljal dokaz resnice, je potrebno njegov zagovor preveriti, ne glede na to, da je tožilec dejanje opredelil kot razžalitev. Sodišče ni vezano na pravno opredelitev dejanja in v obravnavanem primeru gre tako za žaljivo obdolžitev, obdolženi pa je z dokazom resnice uspel zato je izrek oprostilna sodba pravilen.
Določbo 1. odstavka 142. člena ZD je potrebno razumeti kot možno podlago za materialnopravni ugovor dediča zoper zapustnikovega upnika, da je postala neiztožljiva terjatev upnika do dediča zapustnika v trenutku, ko je dedič poravnal zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja.
Pobot po 2. odstavku 117. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji učinkuje po sili zakona, zato posebna pobotna izjava ni potrebna. Ker je tožeča stranka zatrjevala, da je prišlo do pobota terjatve tožene stranke s terjatvijo tožeče stranke po 117. čl. (2. odst.) ZPPSL, je za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka tožeče stranke odločilno, kdaj so nastopili pogoji za pobot terjatev tožeče in tožene stranke. V kolikor so ti nastopili do dneva začetka stečajnega postopka nad toženo stranko, potem prijava terjatve tožeče stranke v stečajnem postopku nad toženo stranko ni bila potrebna in dogajanje v zvezi z njo (prerekanje; napotitev na pravdo; opustitev vložitve tožbe na ugotovitev obstoja prerekane terjatve) ni odločilnega pomena.
Tudi, če obsojenec šele po pravnomočnosti sodbe o preklicu plača določeno obveznost in s tem izpolni posebni pogoj iz pogojne obsodbe tega novega dejstva ni mogoče več upoštevati, ker postopka za preklic pogojne obsodbe ni mogoče obnoviti.
ZJC člen 85, 85. ZZK-1 člen 111, 111/5, 111, 111/5.
zaznamba - javno dobro - javne ceste
Javno dobro se v skladu s čl. 47/II ZZK-1 kot pravno dejstvo v zemljiški knjigi zaznamuje le na podlagi dokončne odredbe pristojnega organa o določitvi statusa javnega dobra na tej nepremičnini, razen če zakon za posamezno vrsto javnega dobra določa, da je podlaga za vpis zaznambe javnega dobra pravnomočna odločba.
Ugovor proti kaznovalnem nalogu je posebno pravno sredstvo in ZKP izrecno navaja, da sta upravičenca do ugovora samo obdolženi in njegov zagovornik, ne pa tudi osebe iz II. odstavka 467. člena ZKP.
ZOR člen 170, 206. OZ člen 1060. CZ člen 125, 146.
odškodninska odgovornost za delavca – ločitev dejanja in odgovornosti – vsebinska povezava med dejavnostjo delodajalca in dejanjem delavca – odgovornost več oseb za isto škodo
Protipravno dejanje mora biti storjeno na delu ali v zvezi z delom, kar pomeni, da ni bistveno, ali je bilo dejanje storjeno znotraj delovnega časa in znotraj delovnega mesta, marveč je bistvena vsebinska povezava med dejavnostjo delodajalca in dejanjem delavca (zaradi katerega je prišlo do škode). V tej zvezi pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito postopalo, ko je pri presoji obravnavane zadeve izhajalo iz celote širokega spektra spremljajočih konkretnih okoliščin.