Tehnične težave z računalnikom v odvetniški pisarni, ki sicer javlja opozorilo o izteku pritožbenega roka, ki so bile vzrok za to, da pritožba ni bila vložena pravočasno, niso opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Odvetnik opravlja dejavnost, za katero se zahteva skrbnost dobrega strokovnjaka, zato bi glede na pomembnost roka za pritožbo z oziroma na možne posledice, ob notornem dejstvu, da kljub vsemu v računalniškem poslovanju pogosto prihaja do okvar pri programih, moral organizirati kontrolo rokov, ki takega spregleda roka ne bi dopuščala, računalniški program pa je dodaten pripomoček, da do zamude pritožbenega roka ne bi prišlo.
Ker je navedena vloga tožene stranke njena pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje o izterjavi neplačane takse za pritožbo, in ne njena zahteva iz čl. 27/(1) ZST, ki jo tudi sicer lahko stranka da le v roku 15 dni po opozorilu sodišča, da mora plačati takso (čl. 26/(1) ZST) oz. od vročitve opomina za plačilo sodne takse (čl. 26/4) ZST), oz. najpozneje preden sodišče izda sklep o izterjavi neplačane takse (čl. 30/(1) ZST), kasneje pa taka zahteva ne more več prodati, kar zanjo nima več pravega interesa, je sodišče prve stopnje uporabilo določbo čl. 29/(1) ZST nepravilno, to pa je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega dela obravnavanega sklepa. Uveljavljena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz čl. 339/I ZPP je podana.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - krivda
Krivda za nesrečo je obojestranska, ker sta oba udeleženca vozila v nasprotju s prometnimi pravili. Zavarovanec tožeče stranke je znatno prekoračil dovoljeno hitrost, zavarovanec tožene stranke pa je prekršil pravilo prednosti. Glede na težo kršitev je soudeležba zavarovanca tožeče stranke 30 %, zavarovanca tožene stranke 70 %.
Sodišče prve stopnje se ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je dolžnik z ugovorom nasprotoval sami terjatvi upnika (zatrjeval je namreč tudi negativna dejstva), niti se ni opredelilo do listin, ki jih je dolžnik priložil ugovoru. Zaradi tega je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
izrek sodbe - razlogi sodbe - nasprotovanje - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje med njimi - absolutna kršitev postopka
Izpodbijana izreka cit. sodbe nasprotujeta njenim razlogom in tudi v njej navedeni razlogi o odločilnih dejstvih so med seboj v nasprotju. Cit. sodba prve stopnje ima tako pomanjkljivost , zaradi katere se v izpodbijanem delu ne more preizkusiti. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz čl. 339/II, tč. 14 ZPP.
začasna odredba - (ne)pravnomočnost sklepa o začasni odredbi - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve
V skladu z določbo 268. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ima sklep o začasni odredbi učinek sklepa o izvršbi in zato nepravnomočnost takšnega sklepa ne predstavlja ovire za zemljiškoknjižno realizacijo izdanega sklepa o prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine z zaznambo v zemljiški knjigi (9. čl. ZIZ).
Podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa - sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, je določilo 192. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), po katerem izda sodišče sklep, da se nepremičnina izroči kupcu in po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi vpiše nanj lastninska pravica na nepremičnini, potem ko je sklep o domiku pravnomočen in položena kupnina.
Res so starši tisti, ki najbolj zaznajo reakcije otrok, kot nakazuje pritožba, vendar se je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru, da bi objektiviziralo materino izpoved, pravilno oprlo še na mnenje izvedenke, ki je podala strokovno mnenje o tožničinem strahu in bila o tem še zaslišana.
Če je sodišče 1. stopnje zaradi zmotne ocene izvedenih dokazov izdalo oprostilno sodbo, jo sme sodišče 2. stopnje ob pravilni oceni istih dokazov spremeniti na seji senata v obsodilno. Zoper to sodbo je dovoljena pritožba na Vrhovno sodišče RS. Napoved pritožbe ni potrebna.
KZ člen 185, 185/1, 185, 185/1. ZKP člen 169, 169/6, 169, 169/6.
zloraba prostitucije - dejansko stanje - zahteva za preiskavo
Pritrditi je sodišču prve stopnje, da za ravnanje osumljenih, katera sta sicer sodelovala pri prostituciji oškodovanke saj sta njeno delo nadzirala in ji odobravala stike s strankami, ne obstoji utemeljen sum, da sta to počela zaradi izkoriščanja. Oba sta bila v lokalu zaposlena kot redarja - natakarja, vendar sta delala po navodilih nadrejenega, kateremu sta tudi izročila denar. Za svoje delo sta sicer prejemala plačo, iz ničesar pa ni razvidno, da bi bila ta odvisna od ravnanj oškodovanke.
pogoji za izdajo zamudne sodbe - tožbeni zahtevek - ugotovitev deleža na skupnem premoženju
Tožnica s tožbo zahteva od zakonca, to je toženca, da ji prizna lastninski delež na sporni nepremičnini do 1/2 , kot podlago za tožbeni zahtevek pa navaja, da gre za skupno premoženje pridobljeno v času trajanja zakonske zveze. Če tožena stranka takšnemu zahtevku ne oporeka, po mnenju pritožbenega sodišča ni ovir, da se takšna delitev (v skladu z 2. odstavkom 58. člena ZZZDR) ne opravi.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSC01511
KZ člen 25, 217, 217/1, 256, 256/1, 25, 217, 217/1, 256, 256/1. ZKP člen 387, 387, 387.
ponarejanje listin - goljufija - dejanski stan - pritožba v korist soobdolženega
Obsodba temelji na ne dovolj preverjenem zagovoru soobdolženega, za kar obstoji vrsta možnosti. Za kaznivo dejanje goljufije pa je bilo potrebno sodbo razveljaviti tudi zaradi tega, saj je pritožba vložena po soobdolžencu tudi v njegovo korist. Natančno bo potrebno ugotoviti kdo bi si na škodo oškodovanca pridobil protipravno korist. Če je bil to prvoobdolženi, se mu to zaradi izostanka pritožbe drž. tožilca ne bo moglo več očitati.
pripombe na izvedensko mnenje – zaslišanje izvedenca – uporaba prava – vzročna zveza – pravni pojem – izvedenec kot strokovni pomočnik sodišča
Izvedensko mnenje izvedenca Ž.1 predstavlja obrazložene pripombe na izvedensko mnenje, izdelano v pravdnem postopku. Tako ga je sodišče prve stopnje tudi obravnavalo, saj je odgovarjalo na pripombe. Pripombe pa v največji meri spadajo v področje uporabe prava, zato tudi po mnenju pritožbenega sodišča dodatno zaslišanje izvedenca Ž.2 ni bilo potrebno. Res je „vzročna zveza“ kot predpostavka odškodninske odgovornosti pravni pojem in zato vprašanje, postavljeno izvedencu, ni bilo ustrezno, vendar tožeča stranka v tej smeri na postavljeno vprašanje ni imela pripomb. Še pomembneje pa je, da sodišče ni razpolagalo z ustreznim strokovnim znanjem glede vprašanja, ali je na nepremičnini tožnikov nastala kakšna škoda ali je ta škoda nastala zaradi miniranja. Izvedenec je torej moral odgovoriti na vprašanje, kaj so dejanski (naravni) vzroki zatrjevanih posledic in na to vprašanje je smiselno tudi odgovoril.
ZSZ člen 33, 37, 33, 37, 33, 37. OZ člen 299, 299/2, 299, 299/2.
razlastitev - odškodnina - zamudne obresti
Predlagateljica je zaradi predčasnega odvzema posesti razlaščencu (nasprotni udeleženki) v zamudi s plačilom odškodnine, zato mora plačati nasprotni udeleženki tudi zamudne obresti.
Pritožnika na narok, ki ga je sodišče izvedlo, nista bila v redu vabljena, kar pomeni, da sodišče brez njunih izjav ni moglo odločiti. Kasneje ni bilo več naroka. Drži torej, da sodišče do izdaje sklepa o dedovanju tožnikoma ni omogočilo, da se o svojih pravicah izjavita.
ustavitev postopka - upravičenci do pritožbe - premoženjskopravni zahtevek
Oškodovanec je upravičen do pritožbe proti sklepu o ustavitvi postopka.
Sodišče lahko odloči o premoženjskopravnem zahtevku samo v obsodilni sodbi, če izda sklep o ustavitvi postopka, pa zgolj napoti oškodovanca na pravdo. Tudi če tega napotila ni, ima oškodovanec pravico vložiti odškodninsko tožbo v pravdnem postopku.
pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - zavezovalni pravni posel - teorija realizacije - ustna zaveza, da bo sklenjena pogodba
Ustna, nekonkretizirana zaveza za sklenitev neke pogodbe v bodočnosti, ne more predstavljati veljavnega zavezovalnega posla za prenos lastninske pravice na spornem stanovanju na tožnico in drugega toženca in s tem utemeljenosti tožbenega zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižne listine (zemljiškoknjižnega dovolila).
Za izločitev predlaganih listin iz spisa, ki sicer sploh ne vsebujeta izjave obdolženke dane davčnemu organu, v zvezi z obdolženki očitanem kaznivem dejanju po 1. odst. 254. čl. KZ, ni podlage v določbi 2. odst. 83 ZKP.