• Najdi
  • <<
  • <
  • 7
  • od 13
  • >
  • >>
  • 121.
    VSL sklep I Cp 7151/2006
    13.6.2007
    OBLIGACIJSKO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
    VSL52143
    ZKZ člen 19, 20, 20/1, 19, 20, 20/1. OZ člen 21, 21/1, 22, 22/1, 33, 33/1, 33/5, 345, 512, 512/1, 513, 21, 21/1, 22, 22/1, 33, 33/1, 33/5, 345, 512, 512/1, 513.
    promet s kmetijskimi zemljišči - sklenitev pogodbe - soglasje volj - sprejem ponudbe - zakonita predkupna pravica - kršitev pogodbe - nesklenitev pogodbe s sprejemnikom ponudbe - rok za vložitev tožbe
    Posebnost ureditve prodaje po ZKZ je, da mora lastnik, ki namerava prodati kmetijsko zemljišče, dati ponudbo upravni enoti na območju, kjer je kmetijsko zemljišče (1. odstavek 20. člen ZKZ; torej ne individualnim predkupnim upravičencem, kot to sicer velja v primeru pogodbene predkupne pravice - prim. 507. člen OZ, in tudi ne določeni osebi, kot to sicer velja za ponudbo - prim. 1. odstavek 22. člena OZ), vsakdo, ki želi kupiti na prodaj dano kmetijsko zemljišče, pa mora dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe (1. odstavek 21. člen ZKZ; torej ne samo osebe, ki imajo predkupno pravico po 23. členu ZKZ). Ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča torej lahko sprejme več oseb in že zato ni mogoče šteti, da pogodba nastane s samim sprejemom ponudbe s strani predkupnega upravičenca ali kake druge osebe, ki želi kupiti kmetijsko zemljišče. Nadaljnji pogoj pa je, da pravni posel odobri upravna enota (19. člen ZKZ). Zaradi drugačne specialne ureditve po ZKZ so torej izključena splošna določila OZ o tem, da je pogodba sklenjena že takrat, ko ponudnik prejme od druge stranke (naslovnika) izjavo, da ponudbo sprejema (1. odstavek 21. člena OZ).

    Sprejem ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča prodajalca zavezuje k temu, da s predkupnim upravičencem oziroma osebo, ki je sprejela ponudbo, sklene prodajno pogodbo pod pogoji iz ponudbe, sprejemnik ponudbe pa s sprejemom ponudbe pridobi pravico zahtevati od lastnika sklenitev prodajne pogodbe. Če je sprejemnik ponudbe obenem tudi predkupni upravičenec, pomeni nesklenitev prodajne pogodbe tudi kršitev predkupne pravice, če pa ni predkupni upravičenec, je njegov položaj primerljiv s položajem, kadar je sklenjena predpogodba: lastnik kmetijskega zemljišča je z izročitvijo ponudbe upravni enoti za prodajo zemljišča prevzel obveznost, da bo s sprejemnikom ponudbe sklenil pogodbo o prodaji tega zemljišča (torej je prevzel obveznost, kot jo opredeljuje 1. odstavek 33. člena OZ) - tudi nesklenitev take (glavne) pogodbe je mogoče nato zahtevati s tožbo (4. odstavek 33. člena OZ). Tako 1. odstavek 512. člena kot tudi 5. odstavek 33. člena OZ določata 6 mesečni rok za uveljavitev zahtevka za sklenitev pogodbe; oba roka sta tudi prekluzivna.

     
  • 122.
    VSL sklep I Cp 3053/2007
    13.6.2007
    civilno procesno pravo
    VSL52133
    ZOdv člen 1, 1. ZPP člen 116, 116. OZ člen 6, 6.
    vrnitev v prejšnje stanje
    Tehnične težave z računalnikom v odvetniški pisarni, ki sicer javlja opozorilo o izteku pritožbenega roka, ki so bile vzrok za to, da pritožba ni bila vložena pravočasno, niso opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Odvetnik opravlja dejavnost, za katero se zahteva skrbnost dobrega strokovnjaka, zato bi glede na pomembnost roka za pritožbo z oziroma na možne posledice, ob notornem dejstvu, da kljub vsemu v računalniškem poslovanju pogosto prihaja do okvar pri programih, moral organizirati kontrolo rokov, ki takega spregleda roka ne bi dopuščala, računalniški program pa je dodaten pripomoček, da do zamude pritožbenega roka ne bi prišlo.

     
  • 123.
    VSC sklep Cpg 606/2006
    13.6.2007
    sodne takse
    VSC01514
    ZST člen 3, 3/1, 4, 4/1, 4/2, 4/2-1, 26, 26/1, 26/5, 27, 27/1, 27/2, 29, 29/2, 29/3, 30, 30/1, 30/2, 30/3, 3, 3/1, 4, 4/1, 4/2, 4/2-1, 26, 26/1, 26/5, 27, 27/1, 27/2, 29, 29/2, 29/3, 30, 30/1, 30/2, 30/3. ZPP člen 339, 339/1, 339, 339/1.
    sodna taksa - opomin - neplačana taksa - izterjava - odmera takse - odločba o odmeri takse - relativna kršitev postopka
    Ker je navedena vloga tožene stranke njena pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje o izterjavi neplačane takse za pritožbo, in ne njena zahteva iz čl. 27/(1) ZST, ki jo tudi sicer lahko stranka da le v roku 15 dni po opozorilu sodišča, da mora plačati takso (čl. 26/(1) ZST) oz. od vročitve opomina za plačilo sodne takse (čl. 26/4) ZST), oz. najpozneje preden sodišče izda sklep o izterjavi neplačane takse (čl. 30/(1) ZST), kasneje pa taka zahteva ne more več prodati, kar zanjo nima več pravega interesa, je sodišče prve stopnje uporabilo določbo čl. 29/(1) ZST nepravilno, to pa je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega dela obravnavanega sklepa. Uveljavljena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz čl. 339/I ZPP je podana.

     
  • 124.
    VSC sklep II Ip 561/2007
    13.6.2007
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01525
    ZIZ člen 61, 61/2, 61, 61/2.
    ugovor - obrazložitev - negativna dejstva - dokazi - dokazno breme
    Sodišče prve stopnje se ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je dolžnik z ugovorom nasprotoval sami terjatvi upnika (zatrjeval je namreč tudi negativna dejstva), niti se ni opredelilo do listin, ki jih je dolžnik priložil ugovoru. Zaradi tega je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

     
  • 125.
    VSK sklep Kp 183/2007
    13.6.2007
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSK0003298
    KZ člen 244, 244/1, 244, 244/1.
    zloraba položaja ali pravic

    Izrabitev položaja, ki se očita obdolžencu po stališču sodne prakse pomeni, da storilec sicer ima pooblastilo za dejanje, ki ga opravi, vendar tega ne opravi v takšnem smislu kot ga narekujejo interesi gospodarske družbe ali druge pravne osebe. Ravno ta očitek, iz katerega bi se dalo razbrati, da naj bi ravnanje obdolženca ne bilo v interesu oškodovane družbe, pa v opisu dejanja ni naveden. Čeprav storilec pri izrabitvi položaja, kot rečeno, ima pooblastilo za opravo dejanja, pa mora biti protipravnost njegove izrabe položaja v opisu dejanja vendar navedena, saj drugače ni mogoče vedeti iz katerih razlogov njegovo dejanje ni zakonito.

     

  • 126.
    VSC sklep Cp 515/2007
    13.6.2007
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC01538
    ZOR člen 377, 392, 392/3, 377, 392, 392/3.
    zastaranje - priglasitev terjatve - kazenski postopek - pretrganje zastaranja
    V skladu s I. odstavkom 377. člena ZOR je za zastaranje odločilen kazenski postopek proti osebi, ki je odgovorna za škodo.

     
  • 127.
    VSK sodba I Cp 271/2007
    12.6.2007
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK02473
    ZOR člen 200, 200.
    nepremoženjska škoda - strah - telesne bolečine - pravična denarna odškodnina - individualizacija odškodnine - sodna praksa
    Res so starši tisti, ki najbolj zaznajo reakcije otrok, kot nakazuje pritožba, vendar se je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru, da bi objektiviziralo materino izpoved, pravilno oprlo še na mnenje izvedenke, ki je podala strokovno mnenje o tožničinem strahu in bila o tem še zaslišana.

     
  • 128.
    VSK sklep I Cp 1540/2006
    12.6.2007
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK02664
    ZZK-1 člen 64, 64/3-1, 64, 64/3-1.
    zaznamba, ki se dovoli v korist določene osebe - izbris zaznambe - podlaga za izbris zaznambe - upravičen predlagatelj
    Po določbi 64. čl. ZZK-1 se, če zakon določa, da se zaznamba dovoli v korist določene osebe, izbris zaznambe dovoli tudi, če predlog vloži oseba, v korist katere je bila zaznamba dovoljena in na katerem je njen podpis overjen.

     
  • 129.
    VSM sklep III Cp 2361/2007
    12.6.2007
    civilno procesno pravo
    VSM20514
    ZPP člen 56, 56/1, 338, 338/1, 365, 365-2, 366, 56, 56/1, 338, 338/1, 365, 365-2, 366.
    krajevna pristojnost - tožba za izpodbijanje očetovstva
    V tem pravdnem postopku izpodbija očetovstvo otrok (ki ga zastopa skrbnica za poseben primer) in ima zato pravico vložiti tožbo tako po splošni krajevni pristojnosti (prebivališču toženca), ali pa pri sodišču, ki je krajevno pristojno po njegovem stalnem oziroma začasnem prebivališču.

     
  • 130.
    VSC sklep Kp 131/2007
    12.6.2007
    kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
    VSC01511
    KZ člen 25, 217, 217/1, 256, 256/1, 25, 217, 217/1, 256, 256/1. ZKP člen 387, 387, 387.
    ponarejanje listin - goljufija - dejanski stan - pritožba v korist soobdolženega
    Obsodba temelji na ne dovolj preverjenem zagovoru soobdolženega, za kar obstoji vrsta možnosti. Za kaznivo dejanje goljufije pa je bilo potrebno sodbo razveljaviti tudi zaradi tega, saj je pritožba vložena po soobdolžencu tudi v njegovo korist. Natančno bo potrebno ugotoviti kdo bi si na škodo oškodovanca pridobil protipravno korist. Če je bil to prvoobdolženi, se mu to zaradi izostanka pritožbe drž. tožilca ne bo moglo več očitati.

     
  • 131.
    VSK sodba I Cp 908/2006
    12.6.2007
    DEDNO PRAVO
    VSK0004060
    ZD člen 12, 15, 21, 132, 134.
    dedovanje – vstopna pravica
    Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je bil A.K. edini dedič po pokojni Ju.K., ki pa ni imel potomcev. Ker je oče A.K., J.C., umrl pred njim, sin pa je mater Ju.K. preživel in pred zaključkom zapuščinskega postopka po njej umrl, je zato pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je v skladu z vstopno pravico na podlagi 12. člena ZD (v zvezi s 132. in 134. členom ZD) namesto pokojnega J.C., to je očeta A.K. vstopil njegov drugi sin, to je tožnik, ki je polbrat pokojnega A.K.
  • 132.
    VSC sklep Kp 99/2007
    12.6.2007
    kazensko procesno pravo
    VSC01509
    ZKP člen 105, 105/2, 105/3, 139, 399, 399/1, 105, 105/2, 105/3, 139, 399, 399/1, 105, 105/2, 105/3, 139, 399, 399/1.
    ustavitev postopka - upravičenci do pritožbe - premoženjskopravni zahtevek
    Oškodovanec je upravičen do pritožbe proti sklepu o ustavitvi postopka.

    Sodišče lahko odloči o premoženjskopravnem zahtevku samo v obsodilni sodbi, če izda sklep o ustavitvi postopka, pa zgolj napoti oškodovanca na pravdo. Tudi če tega napotila ni, ima oškodovanec pravico vložiti odškodninsko tožbo v pravdnem postopku.

     
  • 133.
    VSC sodba Kp 160/2007
    12.6.2007
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSC01516
    KZ člen 212/1, 212/1-3, 212/1, 212/1-3.
    velika tatvina - predrzen način - dejanski stan
    Niso sprejemljiva zatrjevanja obt., da je očitana mu dejanja izvršil zaradi groženj tretjega, tudi če so te obstajale, teh ni jemal resno. Ne pred izvršitvijo in ne med njo obt. tega ni nikoli izrecno pojasnil in tudi ne priznava policiji.

     
  • 134.
    VSC sklep Kp 217/2007
    12.6.2007
    kazensko procesno pravo
    VSC01555
    ZKP člen 83, 83/2, 83, 83/2.
    izločitev listin
    Za izločitev predlaganih listin iz spisa, ki sicer sploh ne vsebujeta izjave obdolženke dane davčnemu organu, v zvezi z obdolženki očitanem kaznivem dejanju po 1. odst. 254. čl. KZ, ni podlage v določbi 2. odst. 83 ZKP.

     
  • 135.
    VSK sklep I Cp 892/2006
    12.6.2007
    ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSK02668
    ZIZ člen 9, 268, 9, 268. ZZK-1 člen 98, 98.
    začasna odredba - (ne)pravnomočnost sklepa o začasni odredbi - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve
    V skladu z določbo 268. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ima sklep o začasni odredbi učinek sklepa o izvršbi in zato nepravnomočnost takšnega sklepa ne predstavlja ovire za zemljiškoknjižno realizacijo izdanega sklepa o prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine z zaznambo v zemljiški knjigi (9. čl. ZIZ).

     
  • 136.
    VSK sklep Cp 694/2007
    12.6.2007
    ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
    VSK02803
    ZSZ člen 33, 37, 33, 37, 33, 37. OZ člen 299, 299/2, 299, 299/2.
    razlastitev - odškodnina - zamudne obresti
    Predlagateljica je zaradi predčasnega odvzema posesti razlaščencu (nasprotni udeleženki) v zamudi s plačilom odškodnine, zato mora plačati nasprotni udeleženki tudi zamudne obresti.

     
  • 137.
    VSK sodba I Cp 903/2006
    12.6.2007
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK02733
    ZOR člen 200, 203, 200, 203.
    azbestna bolezen - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - bodoča škoda
    Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo.

     
  • 138.
    VSK sodba I Cp 237/2007
    12.6.2007
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK0003837
    ZPP člen 123, 339, 339/1.
    pripombe na izvedensko mnenje – zaslišanje izvedenca – uporaba prava – vzročna zveza – pravni pojem – izvedenec kot strokovni pomočnik sodišča
    Izvedensko mnenje izvedenca Ž.1 predstavlja obrazložene pripombe na izvedensko mnenje, izdelano v pravdnem postopku. Tako ga je sodišče prve stopnje tudi obravnavalo, saj je odgovarjalo na pripombe. Pripombe pa v največji meri spadajo v področje uporabe prava, zato tudi po mnenju pritožbenega sodišča dodatno zaslišanje izvedenca Ž.2 ni bilo potrebno. Res je „vzročna zveza“ kot predpostavka odškodninske odgovornosti pravni pojem in zato vprašanje, postavljeno izvedencu, ni bilo ustrezno, vendar tožeča stranka v tej smeri na postavljeno vprašanje ni imela pripomb. Še pomembneje pa je, da sodišče ni razpolagalo z ustreznim strokovnim znanjem glede vprašanja, ali je na nepremičnini tožnikov nastala kakšna škoda ali je ta škoda nastala zaradi miniranja. Izvedenec je torej moral odgovoriti na vprašanje, kaj so dejanski (naravni) vzroki zatrjevanih posledic in na to vprašanje je smiselno tudi odgovoril.
  • 139.
    VSK sklep I Cp 1705/2006
    12.6.2007
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSK02660
    ZD člen 207, 207/3, 207, 207/3. ZPP člen 339, 339/2-8, 339, 339/2-8.
    vabilo na narok - narok - dedna izjava - načelo kontradiktornosti
    Pritožnika na narok, ki ga je sodišče izvedlo, nista bila v redu vabljena, kar pomeni, da sodišče brez njunih izjav ni moglo odločiti. Kasneje ni bilo več naroka. Drži torej, da sodišče do izdaje sklepa o dedovanju tožnikoma ni omogočilo, da se o svojih pravicah izjavita.

     
  • 140.
    VSC sklep Kp 105/2007
    12.6.2007
    kazensko materialno pravo
    VSC01510
    KZ člen 185, 185/1, 185, 185/1. ZKP člen 169, 169/6, 169, 169/6.
    zloraba prostitucije - dejansko stanje - zahteva za preiskavo
    Pritrditi je sodišču prve stopnje, da za ravnanje osumljenih, katera sta sicer sodelovala pri prostituciji oškodovanke saj sta njeno delo nadzirala in ji odobravala stike s strankami, ne obstoji utemeljen sum, da sta to počela zaradi izkoriščanja. Oba sta bila v lokalu zaposlena kot redarja - natakarja, vendar sta delala po navodilih nadrejenega, kateremu sta tudi izročila denar. Za svoje delo sta sicer prejemala plačo, iz ničesar pa ni razvidno, da bi bila ta odvisna od ravnanj oškodovanke.

     
  • <<
  • <
  • 7
  • od 13
  • >
  • >>