Ker je navedena vloga tožene stranke njena pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje o izterjavi neplačane takse za pritožbo, in ne njena zahteva iz čl. 27/(1) ZST, ki jo tudi sicer lahko stranka da le v roku 15 dni po opozorilu sodišča, da mora plačati takso (čl. 26/(1) ZST) oz. od vročitve opomina za plačilo sodne takse (čl. 26/4) ZST), oz. najpozneje preden sodišče izda sklep o izterjavi neplačane takse (čl. 30/(1) ZST), kasneje pa taka zahteva ne more več prodati, kar zanjo nima več pravega interesa, je sodišče prve stopnje uporabilo določbo čl. 29/(1) ZST nepravilno, to pa je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega dela obravnavanega sklepa. Uveljavljena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz čl. 339/I ZPP je podana.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 1, 1/4, 16.
plačilo storitev izvršitelja - neizveden rubež
Po določbi 4. odst. tar. št. 1 je izvršitelj upravičen do plačila v višini 25% po tar. št. 1 v primerih, če je rubež neuspešen ali neizveden iz razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe oziroma ker ni rubljivih predmetov. Navedeno določilo tarife je po presoji pritožbenega sodišča treba razlagati tako, da izvršitelju pripada plačilo v primeru, če odide na kraj razpisanega rubeža, pa tega ne opravi, ker na primer dolžnika ni doma ali ugotovi, da se je preselil ali ne more vstopiti tisti trenutek v stanovanje in v podobnih primerih.
izrek sodbe - razlogi sodbe - nasprotovanje - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje med njimi - absolutna kršitev postopka
Izpodbijana izreka cit. sodbe nasprotujeta njenim razlogom in tudi v njej navedeni razlogi o odločilnih dejstvih so med seboj v nasprotju. Cit. sodba prve stopnje ima tako pomanjkljivost , zaradi katere se v izpodbijanem delu ne more preizkusiti. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz čl. 339/II, tč. 14 ZPP.
Za izločitev predlaganih listin iz spisa, ki sicer sploh ne vsebujeta izjave obdolženke dane davčnemu organu, v zvezi z obdolženki očitanem kaznivem dejanju po 1. odst. 254. čl. KZ, ni podlage v določbi 2. odst. 83 ZKP.
Če je sodišče 1. stopnje zaradi zmotne ocene izvedenih dokazov izdalo oprostilno sodbo, jo sme sodišče 2. stopnje ob pravilni oceni istih dokazov spremeniti na seji senata v obsodilno. Zoper to sodbo je dovoljena pritožba na Vrhovno sodišče RS. Napoved pritožbe ni potrebna.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSC01511
KZ člen 25, 217, 217/1, 256, 256/1, 25, 217, 217/1, 256, 256/1. ZKP člen 387, 387, 387.
ponarejanje listin - goljufija - dejanski stan - pritožba v korist soobdolženega
Obsodba temelji na ne dovolj preverjenem zagovoru soobdolženega, za kar obstoji vrsta možnosti. Za kaznivo dejanje goljufije pa je bilo potrebno sodbo razveljaviti tudi zaradi tega, saj je pritožba vložena po soobdolžencu tudi v njegovo korist. Natančno bo potrebno ugotoviti kdo bi si na škodo oškodovanca pridobil protipravno korist. Če je bil to prvoobdolženi, se mu to zaradi izostanka pritožbe drž. tožilca ne bo moglo več očitati.
ZSZ člen 33, 37, 33, 37, 33, 37. OZ člen 299, 299/2, 299, 299/2.
razlastitev - odškodnina - zamudne obresti
Predlagateljica je zaradi predčasnega odvzema posesti razlaščencu (nasprotni udeleženki) v zamudi s plačilom odškodnine, zato mora plačati nasprotni udeleženki tudi zamudne obresti.
začasna odredba - (ne)pravnomočnost sklepa o začasni odredbi - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve
V skladu z določbo 268. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ima sklep o začasni odredbi učinek sklepa o izvršbi in zato nepravnomočnost takšnega sklepa ne predstavlja ovire za zemljiškoknjižno realizacijo izdanega sklepa o prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine z zaznambo v zemljiški knjigi (9. čl. ZIZ).
pogoji za izdajo zamudne sodbe - tožbeni zahtevek - ugotovitev deleža na skupnem premoženju
Tožnica s tožbo zahteva od zakonca, to je toženca, da ji prizna lastninski delež na sporni nepremičnini do 1/2 , kot podlago za tožbeni zahtevek pa navaja, da gre za skupno premoženje pridobljeno v času trajanja zakonske zveze. Če tožena stranka takšnemu zahtevku ne oporeka, po mnenju pritožbenega sodišča ni ovir, da se takšna delitev (v skladu z 2. odstavkom 58. člena ZZZDR) ne opravi.
KZ člen 185, 185/1, 185, 185/1. ZKP člen 169, 169/6, 169, 169/6.
zloraba prostitucije - dejansko stanje - zahteva za preiskavo
Pritrditi je sodišču prve stopnje, da za ravnanje osumljenih, katera sta sicer sodelovala pri prostituciji oškodovanke saj sta njeno delo nadzirala in ji odobravala stike s strankami, ne obstoji utemeljen sum, da sta to počela zaradi izkoriščanja. Oba sta bila v lokalu zaposlena kot redarja - natakarja, vendar sta delala po navodilih nadrejenega, kateremu sta tudi izročila denar. Za svoje delo sta sicer prejemala plačo, iz ničesar pa ni razvidno, da bi bila ta odvisna od ravnanj oškodovanke.
krajevna pristojnost - tožba za izpodbijanje očetovstva
V tem pravdnem postopku izpodbija očetovstvo otrok (ki ga zastopa skrbnica za poseben primer) in ima zato pravico vložiti tožbo tako po splošni krajevni pristojnosti (prebivališču toženca), ali pa pri sodišču, ki je krajevno pristojno po njegovem stalnem oziroma začasnem prebivališču.
Pritožnika na narok, ki ga je sodišče izvedlo, nista bila v redu vabljena, kar pomeni, da sodišče brez njunih izjav ni moglo odločiti. Kasneje ni bilo več naroka. Drži torej, da sodišče do izdaje sklepa o dedovanju tožnikoma ni omogočilo, da se o svojih pravicah izjavita.
Niso sprejemljiva zatrjevanja obt., da je očitana mu dejanja izvršil zaradi groženj tretjega, tudi če so te obstajale, teh ni jemal resno. Ne pred izvršitvijo in ne med njo obt. tega ni nikoli izrecno pojasnil in tudi ne priznava policiji.
zaznamba, ki se dovoli v korist določene osebe - izbris zaznambe - podlaga za izbris zaznambe - upravičen predlagatelj
Po določbi 64. čl. ZZK-1 se, če zakon določa, da se zaznamba dovoli v korist določene osebe, izbris zaznambe dovoli tudi, če predlog vloži oseba, v korist katere je bila zaznamba dovoljena in na katerem je njen podpis overjen.
Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je bil A.K. edini dedič po pokojni Ju.K., ki pa ni imel potomcev. Ker je oče A.K., J.C., umrl pred njim, sin pa je mater Ju.K. preživel in pred zaključkom zapuščinskega postopka po njej umrl, je zato pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je v skladu z vstopno pravico na podlagi 12. člena ZD (v zvezi s 132. in 134. členom ZD) namesto pokojnega J.C., to je očeta A.K. vstopil njegov drugi sin, to je tožnik, ki je polbrat pokojnega A.K.