ZIZ člen 64, 65, 64, 65. ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1.
ugovor tretjega - pravnomočno razsojena stvar
Ker je sodišče prve stopnje v ugovoru tretje že pravnomočno odločilo, je ponoven ugovor tretje, ki je po vsebini povsem enak prejšnjemu ugovoru, sedaj pravilno zavrglo kot nedovoljen.
Za primer neoriginarnega načina pridobitve lastninske pravice ZZK-1 ne predvideva zaznambe spora, saj so v določilu I. odst. 79. čl. ZZZK-1 taksativno našteti primeri, ko pridobitelj lastninske pravice lahko uspešno uveljavlja zaznambo spora. Gre za primere stvarnopravnih in ne obligacijskopravnih sporov v zvezi z nepremičnino.
ZSReg člen 43, 43/1, 43/1, 43. ZGD-1 člen 425, 425/2, 429, 429/1, 425, 425/2, 429, 429/1.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku - objava sklepa - uveljavljanje terjatve do družbenika - rok
Rok za uveljavljanje terjatve do družbenika družbe, ki je prenehala po skrajšanem postopku v skladu z ZGD-1, začne teči z objavo izbrisa (drugi odstavek 425. člena ZGD-1) in ne z objavo sklepa o izbrisu (prvi odstavek 429. člena ZGD-1).
Ker je zavarovalnica vtoževala regres ne le po času, ko je škoda nastala in je bila pogodba sklenjena (čas neomejenega regresa), ampak je tudi vtoževala regres iz sklenjenega sporazuma s tožencem, katerega se pa tožena stranka ni držala, mora sodišče tudi o sporazumu zavzeti stališče. V času sklepanja sporazuma je bila takšna poravnava dopustna, zato sodišče mora zavzeti stališče o veljavnosti tega sporazuma v času veljavnosti noveliranega ZOZP, ki ureja nižji regres, kot je višina dogovorjenega regresa po sporazumu.
verzija - delovno razmerje - nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev
Tožnik za obdobje, ko je bil v rednem delovnem razmerju, ni upravičen do nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev. Za to obdobje je tožnik prejete zneske dolžan vrniti, saj je s sklenitvijo sodne poravnave oz. vzpostavitvijo delovnega razmerja za nazaj odpadla pravna podlaga za izplačilo nadomestila.
DRUŽINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL53433
ZZZDR člen 54, 57, 58, 58/2, 54, 57, 58, 58/2. ZPPSL člen 143, 143/3, 143, 143/3. ZN člen 47, 47. ZIZ člen 168, 211, 168, 211.
izvršba na nepremičnino - stečajni postopek - izločitvena pravica - dokaz o dolžnikovi lastnini - skupno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev
V ponovljenem postopku bo zato prvostopno sodišče moralo z vpogledom v zemljiško knjigo najprej ponovno preveriti, ali gre za vpisano ali nevpisano nepremičnino ter v skladu z ugotovitvijo voditi izvršbo po ustreznih določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju, nato pa ugotoviti, ali je dolžnica lastnica nepremičnine, na katero se vodi izvršba ter ali je dolžnica le skupna lastnica ali solastnica do 1/2 predmetne nepremičnine. Pri tem naj upošteva, da gre pri pridobitvi skupnega premoženja v času zakonske zveze za sicer originaren način pridobitve lastninske pravice oziroma skupne lastnine na podlagi zakona in torej vpis v zemljiško knjigo ni konstitutiven element pridobitve, vendar pa se po drugi strani izvršba ob upoštevanju 54. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ne more voditi na skupno premoženje ampak le na določen solastniški delež.
neupravičena odklonitev oprave izvedenskega dela – kaznovanje izvedenca – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Prvostopno sodišče se je odločilo za kaznovanje izvedenca s praktično najvišjo možno kaznijo. Pritožnik navaja, da glede na potek in zahtevnost dosedanjega postopka ni mogoče govoriti o tem, da s sodiščem ni sodeloval, sodišče naj upošteva tudi višino prejetih honorarjev in višino osebnega dohodka izvedenca. Vse našteto bi lahko vplivalo najmanj na višino izrečene kazni, vendar pritožbeno sodišče odločitve prvostopnega sodišča o višini kazni ne more preveriti, saj sklep o tem nima razlogov.
ZPP člen 443, 443/1, 455, 456, 443, 443/1, 455, 456.
sodba zaradi odpovedi - spor majhne vrednosti - vabilo na glavno obravnavo - opozorilo stranki
V sporu majhne vrednosti se izda sodbo zaradi odpovedi, če tožeča stranka ne pride na prvi narok za glavno obravnavo, čeprav je bila v redu povabljena (455. čl. ZPP). V vabilu na glavno obravnavo mora biti po določilu 456. čl. ZPP med drugim navedeno tudi, da se bo štelo, da se je tožeča stranka, ki ne pride na prvi narok za glavno obravnavo, odpovedala tožbenemu zahtevku.
ZPP člen 245, 245/1, 245/3, 249, 245, 245/1, 245/3, 249.
nagrada izvedencu - strokovna institucija kot izvedenec
Nagrada za podano ustno in pisno izvedensko mnenje, ki je bila izvedencema priznana z izpodbijanima sklepoma, se ne nanaša na izvedensko mnenje, za katerega je izstavila račun M. fakulteta. Iz obrazložitve sklepov o odmerjeni nagradi izvedencema V. S. in B. G. je namreč razvidno, da se nagrada nanaša na dodatno izvedenstvo, ki ga je sodišče naložilo navedenima izvedencema.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda
Teža kršitev obeh in predvsem na toženčevi strani znatno prekoračena hitrost ter vinjenost, zaradi katere je prišlo po mnenju pritožbenega sodišča do pretežnega dela škode, terja drugačno razmejitev odgovornosti, kot jo je na podlagi 2. odst. 154. čl. Obligacijskega zakonika opredelilo sodišče prve stopnje in sicer razmejitev odgovornosti v korist voznika motornega kolesa.
ZZK-1 člen 11, 79, 79/3, 120, 161, 161/1. ZNP člen 37.
zaznamba spora – celotna nepremičnina kot predmet stvarnih pravic - vpisi v zemljiško knjigo na celotno nepremičnino
Del nepremičnine ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic, zato tudi niso možni vpisi v zemljiški knjigi na delu nepremičnine. Tudi po določbi 3. odstavka 79. člena ZZK-1, ki ureja zaznambo spora, mora biti nepremičnina v predlogu označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Zato je prvostopno sodišče pravilno zaznamovalo spor na celi nepremičnini.
Odstranitev škodne nevarnosti je upravičena že tedaj, ko obstoji določena nevarnost nastanka škode, vendar pa mora biti nevarnost škode konkretna in gotova. Opustitveni zahtevek ni utemeljen zaradi neopredeljene manjše in le domnevne škode. Pogoj za uveljavljanje zahtevka po 1. odst. 156. čl. ZOR je, da preti večja škoda, ki je pravni standard, katerega izpolnjuje sodna praksa.
ZZK-1 člen 36, 124, 146, 146/1-4, 148, 148/1-1. SPZ člen 39, 40.
pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - zavezovalni pravni posel - pogoj za vpis v zemljiško knjigo - načelo kavzalnosti
Za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla je potreben temeljni pravni posel, ki lastnika zavezuje k prenosu lastninske pravice in mora izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo. Zato tudi 148. čl. ZZK-1 kot enega od formalnih pogojev za vpis določa tudi, da izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listine, na podlagi katere se s predlogom vpis zahteva, listina pa je obligacijska podlaga za prenos, spremembo ali prenehanje pravice (načelo kavzalnosti - 36. čl. ZZK-1 ter 39. in 40. čl. SPZ) in mora predlagatelj listino o pravnem poslu predlogu predložiti (4. tč. 146. čl. ZZK-1).
Toženka je zadostila procesnim zahtevam 212. čl. Zakona o pravdnem postopku, saj je ugovore zoper višino terjatve dovolj konkretizirala in zanje ponudila ustrezne dokaze.
stroški postopka - povod za tožbo - pripoznanje tožbenega zahtevka v odgovoru na tožbo - povrnitev pravdnih stroškov toženi stranki
Ne drži pritožbena navedba, da je bila edina možnost tožeče stranke, da pride do poplačila svoje terjatve, izpodbojna tožba. Tretji, ki je pridobil korist od dolžnika, se lahko izogne izpodbijanju pravnega dejanja, če izpolni upnikovo obveznost.
zamudna sodba - vročitev tožbe v odgovor - prebivališče
Iz podatkov v spisu izhaja, da je bila tožba s pozivom na odgovor in opozorilom na posledice, če tožena stranka v določenem roku ne bo odgovorila na tožbo, toženi stranki vročena na naslov S., ki ga kot naslov svojega začasnega bivališča navaja tudi pritožnik. Toženi stranki je bila torej dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1-8, 53, 53/2, 55, 55/1-8. ZPP člen 212, 212.
ugovor zoper sklep o izvršbi - pobotni ugovor - navedba dejstev - trditvena podlaga - izvajanje dokazov
Glede vrste in višine vlaganj v poslovni prostor tožena stranka sploh ni navajala nobenih dejstev. Dokazni postopek je namreč namenjen temu, da se ugotovi resničnost dejstev, ki so že zatrjevana, zato je nedovoljen informativni dokaz, pri katerem sploh manjkajo dejanske navedbe in ki naj se izpelje zato, da bo šele njegova izvedba dala podlago za trditve.