spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - denarna sredstva
Glede na prvo navedeno sredstvo izvršbe v predlogu za izvršbo - rubež denarnih sredstev, ki jih ima dolžnik na računu pri organizaciji za plačilni promet, ob upoštevanju kraja sedeža dolžnika, je za odločanje v tej izvršilni zadevi izključno krajevno pristojno Okrajno sodišče v Velenju.
ZGD člen 52, 52/1, 53, 53-3. ZTVP člen 13, 14, 14/1, 14/3.
nakup delnic na podlagi nepopolnih računovodskih izkazov - odškodninska odgovornost članov uprave - neresnično prikazani podatki o poslovanju družbe - vrednost delnice - podatki o poslovanju povezanih družb
Za pravilnost in poštenost računovodskih izkazov uprava družbe odgovarja družbi.
Vedenje oškodovanca za „netočnost oziroma nepopolnost podatkov v prospektu" že po zakonu samem predstavlja pretrganje vzročne zveze med dolžnostjo posredovati točne podatke in nastalo škodo.
ZOR člen 277, 277/1, 279, 279/2, 277, 277/1, 279, 279/2. OZ člen 376, 378, 381, 1060, 376, 378, 381, 1060.
zamudne obresti - procense obresti
Po določbi čl. 376 OZ obresti res nehajo teči, ko vsota zapadlih in neplačanih obresti doseže glavnico. Vendar pa po izračunu tožeče stranke obračunane zakonske zamudne obresti niso dosegle glavnice. Da bi to dosegle zahtevane zakonske zamudne obresti od 28.2.2004 dalje do dne izdaje sodbe sodišča prve stopnje, pa tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni zatrjevala kot bi v skladu s I. odst. 7. čl. ZPP morala. Poleg tega bi morala tudi določno navesti, kdaj so zamudne obresti glavnico dosegle (tega konkretno pa ne navaja niti v pritožbi). Ker navedenega v postopku na prvi stopnji tožena stranka ni uveljavljala, pomenijo njene pritožbene navedbe tudi nova dejstva, s katerimi pa se pritožbeno sodišče ne sme ukvarjati (I. odst. 337. čl. ZPP).
ugovor tretjega - rok za ugovor - pravni interes - odlog izvršbe na predlog tretjega
Tretja oseba lahko vloži ugovor zoper sklep o izvršbi do konca izvršilnega postopka (2. odstavek 64. člena ZIZ). Začetek teka roka za vložitev ugovora z zakonom ni določen, nedvomno pa nastopi od izdaje sklepa o izvršbi dalje. V primeru, ko sodišče dovoli izvršbo z rubežem premičnin, ki so v lasti in posesti dolžnika, premičnine pa v sklepu o izvršbi izrecno še niso določene oz. opredeljene, tretji ob sami izdaji sklepa o izvršbi ne more zatrjevati, da ima na (še nedoločeni) stvari pravico, ki izvršbo preprečuje, niti ne more uspešno uveljavljati ugovora tretjega. Pravni interes za vložitev ugovora tretji pridobi šele s prvim izvršilnim dejanjem, s katerim postanejo stvari znane in natančno določene oz. določljive, to je z rubežem premičnin.
Po razveljavitvi sodbe o kaznovalnem nalogu sodišče nadaljuje kazenski postopek. S tem je obdolženemu dana možnost, da se na glavni obravnavi izjavi o vseh okoliščinah, ki ga obremenjujejo, da navede vsa dejstva, ki so mu v korist in predlaga izvedbo razbremenilnih dokazov.
ZZK-1 člen 36, 124, 146, 146/1-4, 148, 148/1-1. SPZ člen 39, 40.
pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - zavezovalni pravni posel - pogoj za vpis v zemljiško knjigo - načelo kavzalnosti
Za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla je potreben temeljni pravni posel, ki lastnika zavezuje k prenosu lastninske pravice in mora izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo. Zato tudi 148. čl. ZZK-1 kot enega od formalnih pogojev za vpis določa tudi, da izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listine, na podlagi katere se s predlogom vpis zahteva, listina pa je obligacijska podlaga za prenos, spremembo ali prenehanje pravice (načelo kavzalnosti - 36. čl. ZZK-1 ter 39. in 40. čl. SPZ) in mora predlagatelj listino o pravnem poslu predlogu predložiti (4. tč. 146. čl. ZZK-1).
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda
Teža kršitev obeh in predvsem na toženčevi strani znatno prekoračena hitrost ter vinjenost, zaradi katere je prišlo po mnenju pritožbenega sodišča do pretežnega dela škode, terja drugačno razmejitev odgovornosti, kot jo je na podlagi 2. odst. 154. čl. Obligacijskega zakonika opredelilo sodišče prve stopnje in sicer razmejitev odgovornosti v korist voznika motornega kolesa.
Toženka je zadostila procesnim zahtevam 212. čl. Zakona o pravdnem postopku, saj je ugovore zoper višino terjatve dovolj konkretizirala in zanje ponudila ustrezne dokaze.
stroški postopka - povod za tožbo - pripoznanje tožbenega zahtevka v odgovoru na tožbo - povrnitev pravdnih stroškov toženi stranki
Ne drži pritožbena navedba, da je bila edina možnost tožeče stranke, da pride do poplačila svoje terjatve, izpodbojna tožba. Tretji, ki je pridobil korist od dolžnika, se lahko izogne izpodbijanju pravnega dejanja, če izpolni upnikovo obveznost.
neupravičena odklonitev oprave izvedenskega dela – kaznovanje izvedenca – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Prvostopno sodišče se je odločilo za kaznovanje izvedenca s praktično najvišjo možno kaznijo. Pritožnik navaja, da glede na potek in zahtevnost dosedanjega postopka ni mogoče govoriti o tem, da s sodiščem ni sodeloval, sodišče naj upošteva tudi višino prejetih honorarjev in višino osebnega dohodka izvedenca. Vse našteto bi lahko vplivalo najmanj na višino izrečene kazni, vendar pritožbeno sodišče odločitve prvostopnega sodišča o višini kazni ne more preveriti, saj sklep o tem nima razlogov.
ZZK-1 člen 11, 79, 79/3, 120, 161, 161/1. ZNP člen 37.
zaznamba spora – celotna nepremičnina kot predmet stvarnih pravic - vpisi v zemljiško knjigo na celotno nepremičnino
Del nepremičnine ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic, zato tudi niso možni vpisi v zemljiški knjigi na delu nepremičnine. Tudi po določbi 3. odstavka 79. člena ZZK-1, ki ureja zaznambo spora, mora biti nepremičnina v predlogu označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Zato je prvostopno sodišče pravilno zaznamovalo spor na celi nepremičnini.
Odstranitev škodne nevarnosti je upravičena že tedaj, ko obstoji določena nevarnost nastanka škode, vendar pa mora biti nevarnost škode konkretna in gotova. Opustitveni zahtevek ni utemeljen zaradi neopredeljene manjše in le domnevne škode. Pogoj za uveljavljanje zahtevka po 1. odst. 156. čl. ZOR je, da preti večja škoda, ki je pravni standard, katerega izpolnjuje sodna praksa.
ZPP člen 245, 245/1, 245/3, 249, 245, 245/1, 245/3, 249.
nagrada izvedencu - strokovna institucija kot izvedenec
Nagrada za podano ustno in pisno izvedensko mnenje, ki je bila izvedencema priznana z izpodbijanima sklepoma, se ne nanaša na izvedensko mnenje, za katerega je izstavila račun M. fakulteta. Iz obrazložitve sklepov o odmerjeni nagradi izvedencema V. S. in B. G. je namreč razvidno, da se nagrada nanaša na dodatno izvedenstvo, ki ga je sodišče naložilo navedenima izvedencema.
ZPP člen 443, 443/1, 455, 456, 443, 443/1, 455, 456.
sodba zaradi odpovedi - spor majhne vrednosti - vabilo na glavno obravnavo - opozorilo stranki
V sporu majhne vrednosti se izda sodbo zaradi odpovedi, če tožeča stranka ne pride na prvi narok za glavno obravnavo, čeprav je bila v redu povabljena (455. čl. ZPP). V vabilu na glavno obravnavo mora biti po določilu 456. čl. ZPP med drugim navedeno tudi, da se bo štelo, da se je tožeča stranka, ki ne pride na prvi narok za glavno obravnavo, odpovedala tožbenemu zahtevku.
zamudna sodba - vročitev tožbe v odgovor - prebivališče
Iz podatkov v spisu izhaja, da je bila tožba s pozivom na odgovor in opozorilom na posledice, če tožena stranka v določenem roku ne bo odgovorila na tožbo, toženi stranki vročena na naslov S., ki ga kot naslov svojega začasnega bivališča navaja tudi pritožnik. Toženi stranki je bila torej dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
izbris družbe - izpodbojnost zakonske domneve - premoženje družbe
Ker premoženje predstavljajo tudi terjatve, četudi so te sporne, pritožbeno sodišče meni, da je družbenik s tem, ko je sodišču predložil v dokaz vloženo tožbo, s katero vtožuje zgoraj navedeno terjatev, uspešno izpodbil zakonsko domnevo iz 2. odst. 25. čl. ZFPPod.