Neformalni razgovor s tožnikom brez predhodnega obvestila o tem, da gre za zagovor v zvezi z nameravano izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, in o tem, da šteje tožena stranka tožnikovo ravnanje za tako hudo kršitev pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki opravičuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne pomeni zagovora v smislu določbe drugega odstavka 83. člena ZDR.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožena stranka je v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi navedla le, da je zaradi zlorabe bolniškega staleža nadaljevanje delovnega razmerja s tožnico nesprejemljivo in ni z ničemer dokazala, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbeni strank ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, kar je pogoj za zakonitost izredne odpovedi iz prvega odstavka. Če ta pogoj ni izpolnjen, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSK02931
ZD člen 142, 214, 142, 214. ZIZ člen 24, 24/4, 37, 24, 24/4, 37. ZPP člen 205, 205/1-1, 208, 208/1, 205, 205/1-1, 208, 208/1.
izvršilni postopek - smrt dolžnika - prekinitev izvršilnega postopka - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - nadaljevanje izvršilnega postopka z dediči - sklep o dedovanju
Za izdajo sklepa o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka z dediči umrlega dolžnika zadošča, da je oseba, s katero je v takem primeru dovoljeno nadaljevanje postopka, s sklepom o dedovanju iz 214. člena ZD ugotovljena in razglašena za dediča, in da jo je sodišče pozvalo, da prevzame postopek.
V primeru, če komisija za pritožbe zavrne pritožbo javnega uslužbenca s sklepom, mora javni uslužbenec v postopku pred sodiščem izpodbijati tako prvostopenjski kot tudi drugostopenjski sklep delodajalca.
povečanje osnovnega kapitala - odobreni kapital - stvarni vložki - izključitev prednostne pravice do novih delnic
1. Odobreni kapital predstavlja posebno obliko povečanja osnovnega kapitala z vložki. Za razliko od rednega povečanja osnovnega kapitala pa pri odobrenem kapitalu o konkretnem kapitalskem ukrepu ne odloča skupščina delničarjev, temveč uprava družbe, seveda na podlagi s strani delničarjev danega pooblastila. V danem primeru gre torej za zakonsko urejen primer odločanja pred odločanjem uprave, pri čemer je namen odobrenega kapitala v tem, da dobi družba več manevrskega prostora pri pridobivanju kapitala, upravi pa daje možnost, da poveča osnovni kapital ob najprimernejšem trenutku, zlasti ob ugodni situaciji na borzi, ne da bi pri tem morala pognati v tek težaven in drag aparat skupščine delničarjev.
2. Kar zadeva možnost povečanja osnovnega kapitala s stvarnim vložkom, pa za takšno izključitev ni treba sprejeti nobenega posebnega sklepa, zlasti pa tudi ne opraviti formalnih zahtev, ki jih takšna izključitev sicer zahteva po določbah 4. odst. 337. čl. ZGD-1 (enako po 4. odst. 313. čl. ZGD).
3. Stvarno upravičeni razlogi za izključitev prednostne pravice pri odobrenem kapitalu morajo biti v celoti podani šele v fazi izvedbe povečanja osnovnega kapitala, pri čemer je presoja o njihovem obstoju zaupana upravi ob sodelovanju z nadzornim svetom. Merodajen je čas odločanja uprave.