Tožnica – rejnica s tremi rejenci ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do dodatka za veliko družino, saj je navedena pravica vezana na enega od staršev v družini z več otroki, tako da gre za otroke tega starša in ne za otroke – rejence.
Prevoznik ne odgovarja za poškodbe pošiljke, če pošiljatelj kljub temu, da je bil opozorjen na pomanjkljivo pakiranje "zahteval", naj prevoznik prevzame pošiljko za prevoz s temi pomanjkljivostmi.
Ne drži pritožbena trditev, da se določilo čl. 133 ZIZ v dani situaciji, ko je delovno razmerje dolžniku prenehalo že pred izdajo sklepa o izvršbi z dne 13.02.2004 ne more uporabiti, ko pa iz dikcije II. in III. odst. 133. čl. v zv. s čl. 124 ZIZ jasno sledi, da so ta določila namenjena ravno situaciji, ko dolžnik ni več v delovnem razmerju pri delodajalcu, na katerega glasi sklep, kateremu je bilo s sklepom o izvršbi naloženo plačilo z izvršbo dovoljenega denarnega zneska upniku (čl. 129 ZIZ).
sodna pristojnost - motenje posesti - kategorizacija občinskih cest - cesta v zasebni lasti - podlaga za prenehanje lastninske pravice fizične osebe
Zmotno je stališče izpodbijanega sklepa, da je lastninska pravica na sporni parceli, ki je po podatkih zemljiške knjige zasebna lastnina tožene stranke, prenehala na podlagi Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini. Kategorizacija javnih cest na zemljiščih v zasebni lasti sama po sebi ne more povzročiti prenosa lastninske pravice.
Ker sodišče prve stopnje ni vročilo tožencu dopolnitve tožbe, je izdelalo zamudno sodbo v nasprotju z določbami ZPP, kar je bistvena kršitev iz 7. točke 2. odst. 339. čl. ZPP.
Sporazum o ustanovitvi zastavne pravice je pravni posel, ki ga je možno izpodbijati s tožbo, ni pa ga možno izpodbijati z ugovorom, kadar je sporazum izvršilni naslov.
ZPIZ člen 23, 23/1, 189, 189-1, 23, 23/1, 189, 189-1.
vštevanje skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti v zavarovalno dobo - obvezno zavarovanje staršev, prejemnikov starševskega dodatka - enako obravnavanje
Tako določba 1. odstavka 23. člena kot tudi določba 1. alinee 189. člena ZPIZ-1 urejata pogoje za vštevanje obdobja, ko je eden izmed staršev, ki ni zavarovan na drugi podlagi, skrbel za otroka v prvem letu njegovega življenja. Določba 1. odstavka 23. člena ZPIZ-1 to materijo ureja za obdobje od uveljavitve ZPIZ-1 dalje, določba 1. alinee 189. člena ZPIZ-1 pa za obdobje pred uveljavitvijo ZPIZ-1. Zato ju je potrebno interpretirati in uporabljati v povezavi ter na enak način.
Ker je bil institut iz 1. alinee 189. člena ZPIZ-1 uveden zato, da osebe, ki so starši postali pred uveljavitvijo ZPIZ-1, ne bi bile neenako obravnavane v primerjavi z osebami, ki so starši postali po uveljavitvi ZPIZ-1, za prve iz enakih razlogov ne morejo, ob bistveno enakem dejanskem in pravnem stanju, veljati drugačni, v konkretnem primeru blažji pogoji za vštetje obdobja skrbi za otroka v prvem letu starosti v zavarovalno dobo.
učinek sklepa o dedovanju - stranke zapuščinskega postopka
Sklep o dedovanju veže le udeležence zapuščinskega postopka, ne pa tudi drugih oseb. Zapustničin vnuk, za katerega pritožba zatrjuje, da mu je zapustnica podarila stanovanje v letu 2000, v obravnavanem primeru ni udeleženec zapuščinskega postopka, saj je po zapustnici kot zakonita dedinja dedovala njegova mati.
primarni in podrejeni zahtevek – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V izpodbijani sodbi je podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, torej je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Iz izreka namreč izhaja, da je sodišče odločalo zgolj o podrejenem tožbenem zahtevku, iz obrazložitve pa je razvidno, da je presojalo tudi utemeljenost primarnega tožbenega zahtevka in ugotovilo, da le-ta ni utemeljen. Iz tega po oceni pritožbenega sodišča nedvomno izhaja, da bi moralo sodišče primarni tožbeni zahtevek zavrniti, pri čemer tudi ne drži stališče prvostopenjskega sodišča, da gre za vsebinsko enaka zahtevka, saj izhajata iz popolnoma različne pravne podlage. Poleg tega je sodišče prve stopnje ravnalo v nasprotju tudi z določbo 3. odstavka 182. člena ZPP, ki dopušča uveljavljanje več tožbenih zahtevkov tako, da je eden postavljen kot primarni, drugi pa kot podrejeni, o podrejenem zahtevku pa lahko sodišče odloča zgolj takrat, ko spozna, da primarni tožbeni zahtevek ni utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK02829
ZIZ člen 38, 38/5, 38, 38/5. ZPP člen 155, 155/1, 155, 155/1. ZZK-1 člen 86, 86/1, 88, 86, 86/1, 88.
zaznamba izvršbe - vknjižba hipoteke v korist upnika - odgovor na pritožbo - stroški pritožbenega postopka - potrebni stroški
1. Zemljiškoknjižni postopek je izvedbeni postopek. V njem zemljiškoknjižno sodišče ne odloča o dopustnosti izvršbe na nove predmete izvršbe. Razlogi, ki jih navaja nasprotni udeleženec v tem postopku niso pravno relevantni, ugovor zoper nove predmete izvršbe ima le v izvršilnem postopku.
2. Odločilo je tudi, da nosi udeleženec sam svoje stroške odgovora na pritožbo. Zaznamba sklepa o izvršbi je le eno izmed izvršilnih dejanj, opravljenih v postopku izvršbe, zato je pritožbeno sodišče pri odločanju o stroških upoštevalo tudi določbe 38.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ. Ocenilo je, da udeleženec s svojim odgovorom na pritožbo ni prispeval k odločitvi in ne gre za stroške, potrebne za izvršbo.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - ugotovitveni zahtevek - nesklepčnost tožbenega zahtevka
Glede na navedbe tožeče stranke naj bi se torej tožnica s kupoprodajno pogodbo zavezala za prenos samo dela parcele in ne cele, kar bi pomenilo, da za del parcele (v naravi pot) kupoprodajna pogodba sploh ni bila sklenjena. Ob takih dejanskih navedbah pa tožeča stranka nima zahtevka na ugotovitev, da je lastnica nepremičnine, saj je ugotovitveni zahtevek možen samo pri pridobitvi lastninske pravice na podlagi zakona.
sklenitev najemne pogodbe - nezakonita uporaba - izpraznitev stanovanja
Ob upravičeni zavrnitvi odkupa stanovanja po določbah čl. 148/II SZ in v primeru nesklenitve najemne pogodbe za določen čas, je za presojo nezakonitosti uporabe stanovanja v smislu čl. 58 SZ odločilna ugotovitev, ali so razlogi za nesklenjeno najemno pogodbo za določen čas na strani toženca, to je imetnika stanovanjske pravice po Zakonu o stanovanjskih razmerjih (Ur. l. SRS št. 35/82 in 14/84).
zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine – zavezovalni pravni posel – trditveno in dokazno breme
Tožnik je s tožbo od tožene stranke zahteval, da izstavi zemljiškoknjižno listino za vpis lastninske pravice na navedenih nepremičninah, ne da bi zatrjeval, da je bil med njima sklenjen pravni posel za prenos lastninske pravice (zavezovalni pravni posel). Takšen zahtevek ima stranka le takrat, kadar je na podlagi zavezovalnega pravnega posla, pogodbe obigacijskega prava pridobila pravico zahtevati, da ji ta izstavi zemljiškoknjižno dovolilo.
ZOR člen 154, 154/2, 174, 174/1, 177, 177/1, 200, 154, 154/2, 174, 174/1, 177, 177/1, 200. ZPol člen 3, 3.
delo policista - delo s povečano nevarnostjo - poškodba policista izven delovnega časa - dolžnost policista preprečevati nezakonita dejanja - soodgovornost oškodovanca - negmotna škoda - rentni zahtevek
Delo policistov samo po sebi še ne predstavlja delo s povečano nevarnostjo, kot tudi, da delo policista lahko pomeni delo s povečano nevarnostjo šele glede na okoliščine konkretnega primera, kolikor le to vsebuje elemente povečane nevarnosti. Da je do poškodbe prišlo v času, ko tožnik ni bil v službi, v obravnavani zadevi ni pomembno, saj je policist dolžan ob vsakem času preprečevati nezakonita dejanja.
Pri ugotovitvi potrebnega obsega razlastitve za dosego javne koristi je potrebno pretehtati tudi možnost (le) omejitve lastninske pravice po čl. 28 ZSZ.
sodna pristojnost - upravljanje z občinskimi cestami - javno dobro - javni interes - upravni postopek
Tožnika želita s to tožbo doseči drugačen režim na javni poti, ki poteka po parceli do njune hiše, poleg tega pa želita preprečiti občini podaljšanje te javne poti mimo njune hiše še do depandans hotelov M.. Tako postavljeni zahtevek ne spada v sodno pristojnost, saj je za upravljanje z občinskimi cestami pristojna občina.
svoboda urejanja obligacijskih razmerij - načelo enake vrednosti dajatev - pogodba o posredovanju - plačilo za posredovanje
Tudi za posredništvo velja načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij, niso izključeni dogovori o udeležbi pri dobičku, npr., če se doseže posebej visoka cena, dogovori o kombiniranju dveh načinov, npr. provizija in dogovor o udeležbi pri dobičku, ali dogovori o neenotno dogovorjeni proviziji, ki raste ali pada glede na uspeh posrednika. Brez naročiteljevega zahtevka pa sodišče ne sme po lastni iniciativi znižati plačila, tudi če ugotovi, da je pretirano visoko, razen v primeru oderuške pogodbe.
Pritožbeno sodišče se s takšno oceno o doseženem uspehu pravdnih strank ne strinja in ocenjuje, da je gledano z vidika celotnega postopka uspeh tožeče stranke sicer pretežen, ob upoštevanju vseh okoliščin danega primera, t.j. zlasti dejstva, da v zadnji fazi postopka tožeča stranka s preostalim delom zahtevka ni uspela in je tako v ponovljenem postopku tožena stranka uspela v celoti, pa je dejanski uspeh tožeče stranke 70% in tožene 30%.