pravica do zagovornika - pravica do obrambe - kršitev pravice do obrambe na glavni obravnavi - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Na kršitve pravnih jamstev v kazenskem postopku, pa naj gre za tista, ki jih zagotavlja Ustava ali pa tista, ki obdolžencu gredo po kazenskem postopkovniku, se ne more sklicevati nekdo, ki sam s svojim ravnanjem povzroči situacijo, v kateri bi lahko do kršitev teh jamstev prišlo, pa pri tem sodišče stori vse potrebno, da do njih ne pride.
učinek sklepa o dedovanju - stranke zapuščinskega postopka
Sklep o dedovanju veže le udeležence zapuščinskega postopka, ne pa tudi drugih oseb. Zapustničin vnuk, za katerega pritožba zatrjuje, da mu je zapustnica podarila stanovanje v letu 2000, v obravnavanem primeru ni udeleženec zapuščinskega postopka, saj je po zapustnici kot zakonita dedinja dedovala njegova mati.
sodna pristojnost - motenje posesti - kategorizacija občinskih cest - cesta v zasebni lasti - podlaga za prenehanje lastninske pravice fizične osebe
Zmotno je stališče izpodbijanega sklepa, da je lastninska pravica na sporni parceli, ki je po podatkih zemljiške knjige zasebna lastnina tožene stranke, prenehala na podlagi Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini. Kategorizacija javnih cest na zemljiščih v zasebni lasti sama po sebi ne more povzročiti prenosa lastninske pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK02829
ZIZ člen 38, 38/5, 38, 38/5. ZPP člen 155, 155/1, 155, 155/1. ZZK-1 člen 86, 86/1, 88, 86, 86/1, 88.
zaznamba izvršbe - vknjižba hipoteke v korist upnika - odgovor na pritožbo - stroški pritožbenega postopka - potrebni stroški
1. Zemljiškoknjižni postopek je izvedbeni postopek. V njem zemljiškoknjižno sodišče ne odloča o dopustnosti izvršbe na nove predmete izvršbe. Razlogi, ki jih navaja nasprotni udeleženec v tem postopku niso pravno relevantni, ugovor zoper nove predmete izvršbe ima le v izvršilnem postopku.
2. Odločilo je tudi, da nosi udeleženec sam svoje stroške odgovora na pritožbo. Zaznamba sklepa o izvršbi je le eno izmed izvršilnih dejanj, opravljenih v postopku izvršbe, zato je pritožbeno sodišče pri odločanju o stroških upoštevalo tudi določbe 38.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ. Ocenilo je, da udeleženec s svojim odgovorom na pritožbo ni prispeval k odločitvi in ne gre za stroške, potrebne za izvršbo.
ZD člen 211, 211. ZPP člen 325, 326, 327, 325, 326, 327.
dopolnilni sklep - napotitev na pravdo
Sodišče vzame v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pisno ali ustno. Če je tak predlog vložen po izdaji sklepa o dedovanju, ga sodišče ne more presojati tako, da ga šteje za predlog za izdajo dopolnilnega sklepa.
ZOR člen 154, 154/2, 174, 174/1, 177, 177/1, 200, 154, 154/2, 174, 174/1, 177, 177/1, 200. ZPol člen 3, 3.
delo policista - delo s povečano nevarnostjo - poškodba policista izven delovnega časa - dolžnost policista preprečevati nezakonita dejanja - soodgovornost oškodovanca - negmotna škoda - rentni zahtevek
Delo policistov samo po sebi še ne predstavlja delo s povečano nevarnostjo, kot tudi, da delo policista lahko pomeni delo s povečano nevarnostjo šele glede na okoliščine konkretnega primera, kolikor le to vsebuje elemente povečane nevarnosti. Da je do poškodbe prišlo v času, ko tožnik ni bil v službi, v obravnavani zadevi ni pomembno, saj je policist dolžan ob vsakem času preprečevati nezakonita dejanja.
ZPOMZO člen 2, 3, 3/1. OZ člen 371. ZPOMZO-1 člen 2.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - valorizacija plačanega dela odškodnine - načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča - tek zakonskih zamudnih obresti - uveljavitev OZ - uveljavitev ZPOMZO-1
V sodni praksi je bilo ustaljeno stališče o valorizaciji akontacij oziroma plačanih zneskov s strani zavarovalnic oškodovancem na račun odškodnine. Stališče izvira iz časa nenormalnih ekonomskih razmer zaradi visoke inflacije, ki je porušila vrednostna razmerja. Te razmere so bile razlog, da so bile predpisane visoke zamudne obresti, zaradi česar je prevladalo stališče, da se zamudne obresti (ki so tedaj v veliki meri opravljale funkcijo valorizacije glavnice) prisojajo šele od izdaje sodbe, s katero je bila odškodnina določena. Enako obravnavanje obeh strank in enako varstvo pravic sta zahtevala, da se je na isti dan (torej dan izdaje sodbe) upoštevala tudi realna vrednost že plačane akontacije. Uveljavitev OZ in Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (Uradni list RS, št. 109/2001, ZPOMZO-A) sta narekovala spremembo take sodne prakse, in sicer tako, da se zamudne obresti od denarne terjatve za nepremoženjsko škodo priznavajo oškodovancem od zamude dalje (oziroma, če je ta nastala pred uveljavitvijo OZ, od uveljavitve OZ dalje), in sicer v tistem delu, ko predpisane zakonske zamudne obresti predstavljajo prave zamudne obresti oziroma v tistem delu, v katerem ne predstavljajo valorizacijskih obresti. Obenem je sodna praksa zavzela stališče, da se plačila na račun odškodnine (akontacije) valorizirajo z obrestmi po temeljni obrestni meri ali po dogovoru (načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS, sprejeto na občni seji 26.6.2002, Pravna mnenja, I/2002). ZPOMZO-A je namreč številčno ločil prave zamudne obresti (po 13,5 odstotni obrestni meri - 2. člen ZPOMZO-A) in valorizacijske obresti po temeljni obrestni meri (TOM - 1. odstavek 3. člena ZPOMZO-A). Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Uradni list RS, št. 56/2003, ZPOMZO-1) pa je odpravil temeljno obrestno mero, ki je predstavljala letno mero za ohranjanje vrednosti denarnih obveznosti in terjatev v domačem denarju (2. člen), s čimer je odpravil valorizacijo kot del obrestne mere zamudnih obresti. Zato za čas po 28.9.2003 (uveljavitev ZPOMZO-1) po presoji pritožbenega sodišča ni več pravne podlage za valorizacijo akontacij, saj v 371. členu OZ ohranja načelo monetarnega nominalizma (sicer kot dispozitivno pravno pravilo, a dogovor v konkretnem primeru ni bil zatrjevan).
Podpis listine z jasno izjavo, da želi biti podpisnik solidarno zavezan ("da jamči nerazdelno za vse obveznosti glavnega dolžnika") zavezuje podpisnika kot solidarnega poroka.
Na obstoj kaznivega dejanja poskusa izsiljevanja nima vpliva okoliščina, da oškodovanec obtožencema po lastni izpovedbi denarja v nobenem primeru ne bi izročil.
primarni in podrejeni zahtevek – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V izpodbijani sodbi je podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, torej je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Iz izreka namreč izhaja, da je sodišče odločalo zgolj o podrejenem tožbenem zahtevku, iz obrazložitve pa je razvidno, da je presojalo tudi utemeljenost primarnega tožbenega zahtevka in ugotovilo, da le-ta ni utemeljen. Iz tega po oceni pritožbenega sodišča nedvomno izhaja, da bi moralo sodišče primarni tožbeni zahtevek zavrniti, pri čemer tudi ne drži stališče prvostopenjskega sodišča, da gre za vsebinsko enaka zahtevka, saj izhajata iz popolnoma različne pravne podlage. Poleg tega je sodišče prve stopnje ravnalo v nasprotju tudi z določbo 3. odstavka 182. člena ZPP, ki dopušča uveljavljanje več tožbenih zahtevkov tako, da je eden postavljen kot primarni, drugi pa kot podrejeni, o podrejenem zahtevku pa lahko sodišče odloča zgolj takrat, ko spozna, da primarni tožbeni zahtevek ni utemeljen.
lastninska pravica na premičnini - pridobitev lastninske pravice
Sodišče prve stopnje je napačno zaključilo, da toženci niso pasivno legitimirani za priznanje lastninske pravice tožniku na vlačilcu, glede na dejstvo, da so vlačilec podedovali po pok. K.M. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
prodaja premičnin - predlog druge dražbe - preklic naroka za dražbo - ustavitev izvršbe
Nepravilen je zaključek sodišča prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da je bila druga javna dražba neuspešna iz razloga na upnikovi strani, češ da je dražbo preklical. Preklic naroka za javno dražbo ne pomeni neuspešne dražbe, temveč pomeni neizvedeno dražbo, zato preklic dražbe ne more imeti posledic, predpisanih v 2. odst. 95. člena ZIZ.
Če je imela tožnica možnost zmanjšati škodne posledice nesreče z uporabo varnostnega pasu, pa je to opustila, mora tisti del škode, ki je posledica te njene opustitve, trpeti sama (192. čl. ZOR). V tem smislu je ugovor tožene stranke upošteven, vendar ga je treba preveriti z izvedencem ustrezne stroke, gre za strokovno vprašanje, s takšnim znanjem sodišče ne razpolaga.
Pravni standard pravične denarne odškodnine, kot ga opredeljuje določba 200. čl. ZOR.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu
Po določbi 1. odstavka 64. člena KZ je podlaga za izrekanje varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu podana pri storilcih, ki so storili kaznivo dejanje v stanju neprištevnosti ali bistveno zmanjšane prištevnosti, pri čemer bistveno zmanjšano prištevnemu storilcu mora biti izrečena kazen zapora. Za vsakega storilca pa je treba obvezno ugotoviti, da bi na prostosti lahko storil kakšno hudo kaznivo dejanje zoper življenje in telo, spolno nedotakljivost ali premoženje in da je takšno nevarnost mogoče odpraviti le z zdravljenjem in varstvom v zdravstvenem zavodu. Se pravi, da mora biti sočasno izražena negativna prognoza in indiciranost zdravljenja ter varstva v zavodu. Negativna prognoza mora biti kvalificirana v tem pomenu, da mora obstajati nevarnost za storitev hudih kaznivih dejanj zoper štiri posebej pomembne vrednote: življenje, telo, spolno nedotakljivost in premoženje. Indiciranost zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu pa mora biti ekskluzivna v tem pomenu, da je to edina možnost za odklanjanje storilčeve nevarnosti.
V tem primeru so odločilnega pomena lahko okoliščine, da se ne ve, kako je prišel toženec do vozila, katerega je nato krivdno poškodoval. Če je prišel do vozila kot sozavarovana oseba po 31. členu Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska, tedaj zavarovalnica lastniku vozila ne bi smela izplačati zavarovalnine, saj je v primeru vinjenosti zavarovanca, to rizična izključitev. Če pa je prišel do vozila kot voznik na službeni vožnji ali kot voznik izposojenega vozila, tedaj pa gre za regres proti vozniku iz 10. točke pogojev. Če ima voznik položaj zavarovanca, tedaj proti njemu ni mogoče uveljavljati subrogacijskih zahtevkov.