ZKnj-1 člen 39, 39/6. ZUP člen 214. Pravilnik o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti člen 18, 18/4.
javni uslužbenec - strokovni nazivi v knjižnični dejavnosti - kriteriji za imenovanje v strokovni naziv - obrazložitev odločbe - avtorska objava
Čeprav tožena stranka v odgovoru na tožbo zanika, da bi pri odločanju uporabila Navodila za izvajanje ocenjevanja strokovne usposobljenosti v knjižnični dejavnosti, ki v času izdaje izpodbijane odločbe še niso bila niti sprejeta, iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka odločala v smislu navodil, ki so bila očitno v pripravi. Glede tega je treba pojasniti, da materialnopravno podlago odločitve predstavlja Pravilnik o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti (navodila so lahko le pripomoček za njegovo izvajanje), ta pa v verziji, objavljeni v Uradnem listu RS, ne govori o „avtorskih“ objavah. Avtorske objave so kot pogoj za pridobitev naziva bibliotekarski specialist določene šele s kasneje sprejetim Pravilnikom, ki pa ne more predstavljati materialnopravne podlage za odločitev v zadevi.
ZSV člen 74. Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive člen 4.
javni uslužbenec - strokovni sodelavec na področju socialnega varstva - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - strokovni izpit
Potrdilo o usposobljenosti za strokovne sodelavce v socialnem varstvu ni enakovredno opravljenemu strokovnemu izpitu na področju socialnega varstva.
Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive, ki v 4. členu določa, da lahko strokovni delavec oziroma strokovni sodelavec, ki ima višješolsko izobrazbo, napreduje v naziv mentor, strokovni delavec oziroma strokovni sodelavec, ki ima visokošolsko izobrazbo pa v naziv samostojni svetovalec, če izpolnjuje naslednje pogoje: ima opravljen strokovni izpit, ima najmanj 4 leta delovne dobe na področju socialnega varstva kot strokovni delavec ali strokovni sodelavec z višješolsko oziroma visokošolsko izobrazbo, je uspešen pri delu in je z uspešno končanimi programi strokovnega izobraževanja in dodatnimi strokovnimi deli dosegel najmanj 20 točk.
javni uslužbenec - premestitev na drugo delovno mesto - imenovanje v nižji naziv - sodna odločba
Zakonitost tožnikove razrešitve iz prejšnjega naziva in imenovanja v nov naziv, je odvisna izključno od zakonitosti njegove premestitve na drugo delovno mesto. Opravljena premestitev oziroma presoja njene zakonitosti je samostojna dejanska in pravna celota, ki po ustaljeni sodni praksi sodi v pristojnost delovnega sodišča, zato je tožnik zakonitost sklepa o premestitvi utemeljeno izpodbijal pred Delovnim in socialnim sodiščem. Iz pravnomočne sodbe tega sodišča z dne 25. 2. 2016 sledi, da je bil tožnikov tožbeni zahtevek, s katerim je zahteval razveljavitev opravljene premestitve, zavrnjen, kar pomeni, da je bila odločitev o tožnikovi premestitvi spoznana za zakonito.
ZJU člen 58, 58/1, 61a. Uredba o uredbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja člen 1.
javni razpis - natečajni pogoji - merila izbirnega postopka - neuvrstitev v izbirni postopek - pogoj izobrazbe
Toženka se je pri svoji presoji ustreznosti pogoja oprla na akreditacijo programa, kot jo je kot primarni koder (Razvrščanje po KLASIUS-P) izvršila institucija – Ekonomska fakulteta Univerza v Ljubljani, kot pripravljavec aktivnosti izidov izobraževanja in usposabljanja, in izhaja iz Priloge Uredbe o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov od leta 2004 do leta 2010. Toženka je glede na razvrstitev tožnikovega izida izobraževanja in vsebino razpisnega pogoja lahko zaključila, da tožnik le-tega ne izpolnjuje. Res je, da je v Seznamu študijskih programov druge stopnje za leto 2010, razvrščenih po študijskih skupinah, študijski program Ekonomske fakultete – Poslovodenje in organizacija akreditiran na študijsko področje 34, enako Management, vendar to ni študijski program, ki ga je končal tožnik, za to se nanj kot podoben (ali po vsebini enak) tožnik ne more sklicevati.
javni uslužbenec - imenovanje v naziv - organiziranje delovnega procesa - razporeditev zaposlenih
ZJU nikjer ne določa, da se za opravljanje del in nalog na delovnem mestu sekretar v nazivu sekretar zahteva zaključen doktorski študij. Zato je pravilen zaključek, da je tožničina zahteva, da se jo imenuje v uradniški naziv sekretarke nima pravne podlage.
ZJU člen 7, 27, 61, 62, 65, 65/1, 65/1-3, 65/1-4. Uredba o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih člen 22.
Po presoji sodišča so utemeljeni tožničini ugovori, da iz navedene obrazložitve, ki se konkretno na tožnico sploh ne nanaša, ni mogoče utemeljiti zaključka, da tožnica ni bila izbrana za zasedbo navedenega uradniškega delovnega mesta iz razloga, ker ni izkazala toliko znanja in strokovnosti kot izbrani kandidat. Tožnica se utemeljeno sklicuje, da je pri pisnem preverjanju znanja dosegla 75 točk, izbrani kandidat pa 48 točk ter da je skupno (z ustnim preverjanjem znanja) dosegla 81,8 točk, izbrani kandidat pa 61,8 točk. Utemeljeno se tožnica sklicuje, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhajajo merila za izbiro najbolj usposobljenega kandidata ter da ni jasno, zakaj se pisno preverjanje znanja pri končni odločitvi ni upoštevalo.
javni natečaj - pogoji za zaposlitev - delovne izkušnje - dokazilo o delovnih izkušnjah - verodostojna listina
Zgolj navedba obdobja, v katerem je tožnica opravljala dela za sindikat, ne izkazuje časa delovnih izkušenj. Delovne izkušnje se po 13. točki 6. člena ZJU ugotavljajo na podlagi delovne dobe na delovnem mestu z isto stopnjo ali za eno stopnjo nižjo izobrazbo, ali pa z opravljanjem del na enaki stopnji zahtevnosti. Pri tem pa se morajo v obeh primerih, zaradi zagotovitve enakega varstva pravic kandidatov, pri dokazovanju delovnih izkušenj uporabiti enake ali primerljive metode. To pomeni, da bi morala biti v potrdilu navedena dejstva, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da je tožnica dela, ki izhajajo iz potrdila in ki se opravljajo na sedmi stopnji izobrazbe, opravljala v trajanju, kot se je zahtevalo v natečajnem postopku.
ZSV člen 74. Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive člen 4.
socialno varstvene storitve - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - strokovni izpit
Glede tožbenih navedb, da s svojo izobrazbo strokovnega izpita ne more opravljati in posledično nikoli napredovati, s čimer prihaja do neenakopravnega in diskriminatornega položaja, se sodišče pridružuje stališču toženke iz odgovora na tožbo, da predmet tega upravnega spora ni vprašanje nezmožnosti pristopa k strokovnemu izpitu, ampak zavrnitev predloga za napredovanje v naziv zaradi neizpolnjevanja pogoja opravljenega strokovnega izpita.
ZOFVI člen 105. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive člen 7, 11, 18.
napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - soglasje zbora strokovnih sodelavcev
Ker lahko mnenje ostalih strokovnih delavcev, ali se s predlogom (ne)strinjajo, odločilno (tudi subjektivno) vpliva na napredovanje strokovnega delavca, mora iz mnenja zbora ali drugih listin (zapisnika o glasovanju) zelo določno izhajati sam način oziroma postopek glasovanja in ne samo rezultat tega glasovanja.
javni uslužbenec - premestitev na drugo delovno mesto - imenovanje v uradniški naziv - upravni spor - predhodno vprašanje
Glede na določbe 147. člena ZJU je zakonitost imenovanja v uradniški naziv in s tem zakonitost izpodbijane odločbe odvisna izključno od zakonitosti odločitve o premestitvi tožnika na delovno mesto višjega policista, v uradniškem nazivu višji policist II, ki jo je tožnik izpodbijal s tožbo pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani. Iz Pd vpisnika navedenega sodišča izhaja, da je bila zadeva na podlagi umika tožbe pravnomočno zaključena. Odločba o premestiti tožnika na drugo delovno mesto je z umikom tožbe postala pravnomočna. Zato to sodišče ne vidi podlage za drugačno odločitev od izpodbijane.
razrešitev in imenovanje v naziv - sklep o premestitvi - predhodno vprašanje - umik tožbe
S tem, ko je tožnik umaknil tožbo pred delovnim in socialnim sodiščem zoper odločbo o premestitvi, je nastala situacija, kot da bi te tožbe sploh ne vložil. To po vsebini pomeni (pravnomočno) ugotovitev, da ta odločba ni nezakonita.
Zgolj na to vprašanje – in ne morda na zakonitost razrešitve in imenovanja v naziv samega po sebi – se brez izjeme nanašajo tudi tožbene navedbe. Ker je po povedanem zakonitost tožnikove premestitve vprašanje, ki je samostojna pravna celota in sodi v pristojnost drugega organa, ta pa je pravnomočno odločil, da je bila premestitev zakonita, sodišče ugotavlja, da tudi v obravnavani zadevi nima podlage za drugačno ugotovitev, kot da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita.
javni uslužbenec - neizbira na delovno mesto - odškodnina
Tožnik niti v pritožbi, niti v tožbi ne navaja razloga iz 1. točke prvega odstavka 65. člena ZJU, in tudi sicer ne navaja, da bi bila izbrana kandidatka, ki ne izpolnjuje natečajnih pogojev, zato ni utemeljen njegov zahtevek za prisoditev „ustrezne denarne satisfakcije“, kar zahteva v tožbi in dopolnitvi.
uradnik - sklenitev delovnega razmerja - javni natečaj - kriteriji za izbiro strokovno najbolj usposobljenega kandidata
Iz upravnih spisov izhaja, da je izbrani kandidat dosegel na pisnem delu največje število točk. Zato je bil utemeljeno opravljen z njim tudi ustni razgovor. Ker je tudi na razgovoru dosegel največ točk, je bil skladno z 62. členom ZJU kot strokovno najbolj usposobljen za razpisano delovno mesto tudi utemeljeno izbran.
Natečajna komisija je pri ocenjevanju primernosti kandidata samostojna in vezana na uporabo Standardov strokovne usposobljenosti z merili za izbiro in metodami preverjanja usposobljenosti uradnikov na položajih v državni upravi, katerih uporaba sicer stremi k poenotenju postopkov, ne zagotavlja pa povsem enakega, objektiviziranega odločanja.
javni uslužbenec - imenovanje v naziv - izpolnjevanje pogojev za imenovanje v naziv - ocena komisije za spremljanje poskusnega dela - načelo zaslišanja stranke
Predmet spora je presoja zakonitosti odločbe o razrešitvi iz višjega naziva in imenovanje v nižji naziv, kar je posledica negativne ocene komisije za spremljanje poskusnega dela, zato sodišče meni, da bi se morala tako prvostopenjski kot drugostopenjski organ opredeliti do ocene navedene komisije. Pri tem pa je prvostopenjski organ v obrazložitvi navedel zgolj to, da tožnica poskusnega dela ni uspešno opravila, drugostopenjski organ pa je glede tožničinih ugovorov zoper ugotovitve komisije navedel zgolj to, da se v tem postopku ne more spuščati v utemeljenost podane ocene poskusnega dela, zlasti zato, ker se je tožnica strinjala s premestitvijo na drugo delovno mesto.
Tožnica je dne 12. 3. 2015 seznanjena z oceno poskusnega dela, ni pa niti iz upravnega spisa niti iz prvostopenjske odločbe razvidno, ali ji je bila razen tega, da je bila z oceno seznanjena, dana tudi izrecna možnost, da se do te ocene opredeli v postopku do izdaje prvostopenjske odločbe.
javni natečaj - obvestilo o neuspelem javnem natečaju - upravni akt - položaj neizbranega kandidata
Na podlagi obvestila o neuspelem javnem natečaju tožnik nima položaja neizbranega kandidata in ne pravic, ki jih za takšen status daje ZJU. V primeru, ko nihče od kandidatov ni bil izbran, tudi ni bilo poseženo v pravice oziroma pravne koristi kandidata za razpisano uradniško delovno mesto, zato navedeno obvestilo ne izpolnjuje pogojev za upravni akt po določbah 2. člena ZUS-1.
Upravno sodišče RS je v obravnavani zadevi v okviru svoje stvarne pristojnosti presojalo pravilnost in zakonitost točke 1 izreka izpodbijanega akta in sicer, da se tožnico razreši s položaja direktorice občinske uprave. Gre za odločitev županje, ki jo je ta sprejela na podlagi petega odstavka 83. člena ZJU. Namen navedene določbe je zagotoviti županu možnost, da si sam izbere svoje sodelavce, kar izhaja iz dejstva, da lahko direktorja občinske uprave brez razlogov razreši znotraj enega leta od nastopa funkcije. V obravnavani zadevi pa gre nesporno za razrešitev direktorja občinske uprave, ki je v primeru, če so za to izpolnjeni pogoji, opredeljeni v petem odstavku 83. člena ZJU, v diskreciji župana občine, torej organa, ki je direktorja občinske uprave tudi imenoval.
premestitev na drugo uradniško delovno mesto - premestitev iz poslovnih razlogov - ukinitev delovnega mesta - imenovanje v nižji naziv - razlogi za premestitev
Tožnica zgolj meni, da spremembe v notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v organu niso bile izvedene pravilno in zakonito ter se ne strinja s premestitvijo na drugo uradniško delovno mesto. Vendar to niso okoliščine, ki bi bile relevantne za obravnavano zadevo: pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v organu se kot splošni akt delodajalca lahko izpodbija pred delovnim sodiščem, v kolektivnem delovnem sporu, prav tako se pred delovnim sodiščem lahko izpodbija sklep o premestitvi, v individualnem delovnem sporu.
Med strankama ni sporno, da je tožnik pri prijavi na razpis za prosto delovno mesto direktorja Agencije predložil življenjepis, v katerem je navedel, da si je pridobil izobrazbo oziroma naziv inženir strojništva, smer letalstvo v letih 1995 – 1998 na Strojni fakulteti v Ljubljani, enako gradivo je bilo obravnavano tako na Svetu Agencije, kot kasneje tudi na Vladi Republike Slovenije, medtem ko je bilo po opravljenih poizvedbah na Fakulteti za strojništvo ugotovljeno, da tožnik nikoli ni bil študent Strojne fakultete in tudi nima naziva inženir strojništva. Ker pa si je tožnik s predloženo diplomo Fakultete A. Republika Srbija, iz leta 2009 tedaj pridobil naziv diplomirani ekonomist in s tem tudi zahtevano stopnjo izobrazbe, v času ob prijavi na delovno mesto direktorja Agencije potemtakem očitno ni izpolnjeval pogoja doseženih 10 let delovnih izkušenj na delovnem mestu z zahtevano enako ali (največ) eno stopnjo nižjo izobrazbo, saj je vse do pridobitve diplome leta 2009 tožnik očitno imel pridobljeno zgolj srednjo izobrazbo in si zato do tedaj tudi zahtevanih 10-letnih delovnih izkušenj v zahtevani stopnji izobrazbe tožnik očitno ni pridobil. To pa je že samo po sebi zadosten razlog za predčasno razrešitev direktorja agencije.
ZJU člen 60, 60/1, 60/2, 65, 65/1, 65/3. ZUP člen 87, 87/1, 87/3, 87/4. Uredba o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih člen 25, 25/1.
javni natečaj - sklep o neizbiri - vabilo na razgovor - vročitev vabila - osebna vročitev - smiselna uporaba ZUP
V zadevi je vabilo na razgovor tožniku nedvomno omogočalo pravico do sodelovanja v izbirnem postopku, neudeležba na razgovoru pa mu je celo odvzela pravico do pritožbe zoper sklep o neizbiri. Zato bi moralo biti vabilo vročeno na način iz 87. člena ZUP, saj Uredba o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih česa drugega ne določa.