direktor občinske uprave - javni natečaj - pogoji za zasedbo delovnega mesta - delovne izkušnje - razveljavitev odločbe o imenovanju na položaj - načelo zaslišanja stranke
ZJU v členu 6, v točki 13 ureja tri različne položaje in načine opravljanja dela. Delovne izkušnje v prvih dveh primerih navezuje na delovno mesto (sistematizacija opis del in nalog, pogodba o zaposlitvi, odločba oziroma drugačna pravna podlaga za opravljanje dela itd.), tretji primer, za katerega gre v tej zadevi, pa je drugačen, manj formalen. Kljub razlikam morajo biti vsi trije položaji, upoštevajoč specifiko vsakega od njih, zaradi zagotovitve enakega varstva pravic kandidatov za neko delovno mesto po vsebini primerljivi, za dokazovanje delovnih izkušenj, izvirajočih iz takšnih različnih položajev pa morajo obstajati enake ali vsaj primerljive metode.
Tožnik bi moral sodelovati v postopku, tožena stranka pa bi morala upoštevati prvi odstavek 9. člena ZUP, ki določa, da mora organ, preden izda odločbo, dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (načelo zaslišanje stranke).
javni natečaj - neizbira na delovno mesto - pravice neizbranega kandidata - ponovni postopek
V ponovljenem postopku je, po oceni sodišča, prvostopenjski organ pravilno izvedel tretjo fazo postopka, saj je v predhodnem postopku, to je s sklepom z dne 23. 9. 2015, drugostopenjski organ sklep o neizbiri tožnice odpravil in zadevo vrnil v ponovni postopek, in sicer v tretjo fazo izbirnega postopka, z napotilom, da mora prvostopenjski organ ponovno tretjo fazo izbirnega postopka javnega natečaja izvesti (in ne zgolj dopolniti - opomba sodišča) tako, da bo natečajna komisija vse (in ne zgolj nekatere - opomba sodišča) kandidate ocenila v skladu z naprej postavljenimi merili oziroma tako, da njena odločitev ne bo očitno nerazumna.
ZJU člen 84, 91, 158, 158/2, 158/4. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih člen 52, 52/1.
javni uslužbenec - premestitev na drugo delovno mesto - razrešitev naziva - imenovanje v uradniški naziv - poslovni razlog
Predmet tega upravnega spora je presoja zakonitosti odločbe, da se tožnika s 27. 10. 2015 razreši naziva podsekretar in se ga imenuje v naziv višji svetovalec I. Ne presoja pa sodišče zakonitosti same premestitve tožnika na drugo delovno mesto, saj za to ni stvarno pristojno. Vprašanje zakonitosti premestitve tudi ni predhodno vprašanje za ta upravni spor. Upravni organ mora, ko odloča o imenovanju v naziv, le formalno ugotoviti, da gre za premestitev iz razlogov in na način, predviden z ZJU. Ni pa zahtevana vsebinska presoja izpolnjevanja zakonskih pogojev za premestitev.
Kljub temu, da je bila odločba o razrešitvi in imenovanju v nov naziv izdana 28. 9. 2015, to je pred izdajo sklepa o razrešitvi, je začela učinkovati šele z dnem premestitve, to je 27. 10. 2015. V tem delu je namreč drugostopni organ ugodil tožnikovi pritožbi, saj so šele s premestitvijo izpolnjeni pogoji za imenovanje v nižji naziv. Pri tem pa po stališču Vrhovnega sodišča ni treba, da je premestitev dokončna ali pravnomočna, dovolj je, da pravno učinkuje.
ZEKom-1 člen 181, 181/4. ZJA člen 19, 21. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
imenovanje direktorja javne agencije - javni natečaj - pojem upravnega akta - pravica do sodnega varstva - neizbira kandidata - dopustnost tožbe - zavrženje tožbe
V obravnavanem primeru ima vsak kandidat, ki se je prijavil na javni natečaj za mesto direktorja AKOS (razen seveda izbranega), na podlagi četrtega odstavka 181. člena ZEKom-1 možnost vložiti tožbo zoper odločbo o imenovanju direktorja, saj ZEKom-1 ne določa, da bi lahko takšno tožbo vložil le tisti, ki ga je natečajna komisija uvrstila na seznam kandidatov, ki so po njeni oceni glede na strokovno usposobljenost primerni za položaj direktorja, oziroma, da je tisti, ki na seznam ni uvrščen, ne more vložiti.
Posebna natečajna komisija je strokovno usposobljenost tožnika presojala v skladu s Standardi ter na podlagi razgovora in predložene dokumentacije in ugotovila, da tožnik z vidika elementa "Kakovost izkušenj pri delu, vodenju in upravljanju" iz prvega sklopa: "Izkušnje in menedžerske sposobnosti", ni ustrezen.
imenovanje v naziv - premestitev na drugo delovno mesto - sistemizacija delovnih mest
V obravnavanem primeru gre za imenovanje tožnika v uradniški naziv iste stopnje, zaradi drugačnega poimenovanja uradniškega naziva na delovnem mestu, na katerega je bil premeščen, upoštevajoč sistematizacijo določenega delovnega mesta. Ker je imenovanje v drug naziv pogoj za izvrševanje nalog na novem delovnem mestu, na katerega je bil tožnik premeščen (84. člen v zvezi z 79. členom ZJU) oba naziva pa sta iste stopnje, je odločitev obeh upravnih organov zakonsko utemeljena.
javni uslužbenec - imenovanje v naziv - premestitev na drugo delovno mesto
Tožnik je pred premestitvijo na drugo delovno mesto delo opravljal v uradniškem nazivu XIII. stopnje: kriminalist specialist I. Z izpodbijano odločbo je bil imenovan v drug uradniški naziv: policist I, ki je iste stopnje kot naziv, ki ga je imel tožnik pred premestitvijo. Kot pojasnjujeta upravna organa, je razlog za imenovanje tožnika v drugi naziv premestitev na drugo delovno mesto, v katerem se dela po Aktu o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v Policiji opravljajo v nazivu policist I. V obravnavanem primeru gre torej za imenovanje tožnika v uradniški naziv iste stopnje, zaradi drugačnega poimenovanja uradniškega naziva na delovnem mestu, na katerega je bil tožnik premeščen, upoštevaje sistemizacijo konkretnega delovnega mesta.
ZUS-1 člen 32. ZPOmK-1 člen 12h, 12k, 12k/1, 12k/1-5.
javni natečaj - izbira na delovno mesto direktorja javne agencije - pogoji za zasedbo delovnega mesta - začasna odredba
Tožnik nima pravice biti izbran na razpisano delovno mesto direktorja Agencije. Ima pa pravico, da mu je razpisano delovno mesto dostopno v skladu in pod enakimi pogoji kot ostalim kandidatom, ki so sodelovali v javnem natečaju. Zato ni mogoče trditi, da se z izvršitvijo odločbe ne posega v upravičenja oziroma v pravne koristi tožnika in da mu zato škoda iz tega naslova sploh ne more nastati.
Namen začasne odredbe je v tem, da se tožnikov položaj ne poslabša do tiste mere, ko je težko popravljiv. Takšna situacija pa bi nastopila v primeru, če ne bi bilo mogoče ponoviti izbirnega postopka, in to kljub morebitni ugotovitvi, da le-ta ni bil zakonit, oziroma da je bila izbira nezakonita. Varstvo pravice do sodelovanja v natečajnem postopku pod enakimi pogoji v fazi izbire bi bilo torej neučinkovito.
V obravnavani zadevi gre za izbirni postopek, v katerem se presoja usposobljenost kandidata za opravljanje nalog na uradniškem delovnem mestu. Po pooblastilu 178. člena ZJU uradniški svet skrbi za izbiro uradnikov na položajih iz četrtega odstavka 60. člena ZJU z določanjem standardov strokovne usposobljenosti, meril za izbiro in metod preverjanja. V obravnavani zadevi gre za izvedbo javnega natečaja za položaj generalnega direktorja. Natečajna komisija v tovrstnih zadevah na podlagi prvega odstavka 64. člena ZJU ugotovi, kateri kandidati izpolnjujejo pogoje za položaj in kateri kandidati so glede na svojo strokovno usposobljenost primerni za ta položaj. Posebna natečajna komisija med drugim izda kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje in so glede na svojo strokovno usposobljenost primerni za položaj, ter kandidatom, ki se ne uvrstijo na seznam, poseben sklep. Posebna natečajna komisija strokovno usposobljenost presoja v skladu s Standardi, ter na podlagi razgovora in predložene dokumentacije ugotovi ustreznost kandidata.
ZUS-1 člen 50. ZJU člen 158. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
razrešitev in imenovanje v naziv - odločba o razrešitvi in imenovanju v naziv - sklep o premestitvi - predhodno vprašanje - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - obrazložitev odločbe - absolutna bistvena kršitev postopka
Organ mora ugotavljati možnosti za premestitev postopoma oziroma povedano drugače: če premestitev uradnika ni možna na način iz drugega odstavka 158. člena ZJU, je treba ugotoviti, ali je premestitev možna na način iz tretjega odstavka, in če premestitev ni možna niti na način iz tretjega odstavka, potem je treba ugotoviti, ali so za premestitev na način iz četrtega odstavka tega člena izpolnjeni pogoji.
javni natečaj - diskriminacija - zasedba prostega uradniškega delovnega mesta
Zgolj zatrjevanje, da je v postopku prišlo do diskriminacije (domnevati je mogoče, da ima tožnica v mislih, da je bila diskriminirana v primerjavi z izbrano kandidatko, četudi tega določno ne navaja), ne da bi bilo ob tem pojasnjeno, na podlagi katere osebe okoliščine naj bi to tega prišlo, ne pomeni, da bi dokazno breme prešlo na toženo stranko.
Tako prvostopenjski kot drugostopenjski organ sta v sklepih utemeljila vsebino Meril in razloge za oceno tožnice po posameznih kriterijih in zato sodišče meni, da ni nobenega dokaza, ki bi kazal, da je bila tožnica obravnavana neenakopravno ali da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev. To pa pomeni, da tožnica ni izkazala, da bi bil izpolnjen kateri od pritožbenih razlogov iz 65. člena ZJU ter s tem razlog, ki bi lahko vplival na sprejeto odločitev.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 17/4. ZDIJZ člen 1, 5, 5/5, 6, 6/3. ZJPSP člen 38, 38/1, 38/6. ZUP člen 9, 44, 237, 237/2, 237/2-2.
informacija javnega značaja - javni sektor - plača - javnost plač v javnem sektorju - zloraba pravice - zloraba pravice dostopa do informacije javnega značaja - načelo zaslišanja stranke - stranski udeleženec
Plače v javnem sektorju so javne in za vsakega javnega uslužbenca se lahko izve, kakšno plačo ima, skladno z določili 38. člen ZSPJS.
Tožničine trditve v smeri, da gre za obračunavanje z javno uslužbenko s strani prosilca in da je bilo vloženih več povezanih vlog (zahteve o podatkih v zvezi z zasedbo delovnega mesta za javno uslužbenko, postavljanje raznih vprašanj), je treba presojati v kontekstu tega, da so plače v javnem sektorju poudarjeno javne. Zato je treba v tej situaciji še toliko bolj natančno raziskati in jasno utemeljiti razloge v okviru ugotavljanja, ali zahteva prosilca predstavlja očitno zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja oziroma očitno šikaniranje. Po presoji sodišča je iz tega razloga treba v konkretnem primeru upoštevati celoten kontekst zahteve prosilca in v to sodi tudi (subjektivno) mnenje prizadete javne uslužbenke glede razkrivanja podatkov o njenih plačah oziroma okoliščin podajanja zahteve s strani prosilca. To pa pomeni, da bi moral toženec javno uslužbenko, katere podatke o plačah je zahteval prosilec, vključiti v pritožbeni postopek.
javni natečaj - obvestilo o neuspelem javnem natečaju za prosto delovno mesto - obrazložitev obvestila - enako varstvo pravic
Tožnik po prepričanju sodišča utemeljeno opozarja na dejstvo, da Obvestilo tožene stranke o tem, da na javnem razpisu ni bil izbran nihče izmed prijavljenih kandidatov, ni vsebinsko obrazloženo in v njem ni naveden prav noben razlog za odločitev tožene stranke o tem, da po izvedenem javnem natečaju nikogar ne izbere oziroma ne izbere nobenega izmed prijavljenih kandidatov, ki so izpolnjevali vse razpisne pogoje, s čimer tožnik smiselno zatrjuje poseg v njegovo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena URS.
Pri ravnanju tožene stranke ne gre za poseg v ustavno pravico tožnika zaradi dejstva, ker na javnem razpisu ni bil izbran tožnik oziroma ker na javnem razpisu ni bil izbran noben kandidat, temveč gre za poseg v ustavno pravico zaradi dejstva, ker tožena stranka v obvestilu ni navedla nobenega razloga za svojo odločitev o tem, da na izvedenem javnem natečaju izmed prijavljenih kandidatov ne izbere nikogar.
Delodajalec ima v primeru izvedbe javnega natečaja ob koncu izbirnega postopka sicer pravico, da na javnem natečaju ne izbere nobenega izmed prijavljenih kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, vendar pa mora imeti za to opravičljive, razumne in pravno dopustne razloge ter mora biti prijavljenim kandidatom omogočeno, da se s temi razlogi seznanijo, saj se taka odločitev nanaša prav na njih.
ZKnj-1 člen 39, 39/6. ZUP člen 214. Pravilnik o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti člen 18, 18/4.
javni uslužbenec - strokovni nazivi v knjižnični dejavnosti - kriteriji za imenovanje v strokovni naziv - obrazložitev odločbe
Z izpodbijano odločbo je bilo odločeno, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za pridobitev naziva bibliotekarski specialist, obrazložena pa je z ugotovitvijo, da tožnik ne dosega zahtevane tretjine vseh zahtevanih točk z avtorskimi objavami. V nadaljevanju obrazložitve se navaja število točk po posameznem poglavju meril, vendar pa je to popolnoma neobrazloženo glede tega, katera dela in aktivnosti so bila pri tem ocenjena. Izpodbijani akt bi moral vsebovati obrazložitev v smislu 214. člena ZUP, saj ga v nasprotnem primeru ni mogoče preizkusiti.
Merila za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev Univerze v Ljubljani člen 14.
visokošolski učitelj - izvolitev v naziv izredni profesor - pogoji za izvolitev
Tožnik je vložil vlogo za izvolitev v naziv izredni profesor, zato tožena stranka ni mogla njegove vloge po uradni dolžnosti obravnavati kot vlogo za izvolitev v naziv docent, kar je tožnikov dosedanji naziv.
ZKnj-1 člen 39, 39/6. ZUP člen 214. Pravilnik o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti člen 12, 18.
knjižničarstvo - strokovni nazivi v knjižnični dejavnosti - imenovanje v nazive - pogoji za imenovanje v nazive - objave strokovnih del - obrazložitev odločbe
Čeprav tožena stranka v odgovoru na tožbo zanika, da bi pri odločanju uporabila Navodila 2015, ki v času izdaje izpodbijane odločbe še niso bila niti sprejeta, pa iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka odločala v smislu navodil, ki so bila očitno šele v pripravi. Glede tega je treba pojasniti, da materialnopravno podlago odločitve predstavlja Pravilnik o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti (navodila so lahko le pripomoček za njegovo izvajanje), ta pa v verziji objavljeni v Uradnem listu RS št. 9/2009, 108/2011 ne govori o „avtorskih“ objavah.
Z izpodbijano odločbo je bilo odločeno, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za pridobitev naziva bibliotekarska specialistka, obrazložena pa je z ugotovitvijo, da tožnica ne dosega zahtevane tretjine vseh zahtevanih točk z avtorskimi objavami. V nadaljevanju obrazložitve se navaja število točk po posameznem poglavju meril, vendar pa je to popolnoma neobrazloženo glede tega, katera dela in aktivnosti so bila pri tem ocenjena. Izpodbijani akt bi moral vsebovati obrazložitev v smislu 214. člena ZUP, saj ga v nasprotnem primeru ni mogoče preizkusiti.
ZSPJS člen 43b. ZUS-1 člen 1, 2, 7, 7/3, 36, 36/1, 36/1-3, 36/1-4. URS člen 23.
inšpekcijski postopek - inšpektor za sistem javnih uslužbencev - inšpektor za plače v javnem sektorju - nadzor nad določitvijo plače javnemu uslužbencu - sodno varstvo - zavrženje tožbe
Javna agencija, sedaj tožnica, kot uporabnica proračuna, pri kateri je bil opravljen inšpekcijski nadzor, v obravnavanem upravnem sporu ne varuje kakšne svoje pravice ali obveznosti, za katero bi morala imeti sodno varstvo v smislu tretjega odstavka 7. člena ZUS-1 in 23. člena Ustave RS; noben zakon pa ne določa, da mora v primeru spora med inšpektorjem za sistem javnih uslužbencev in javno agencijo spor razrešiti Upravno sodišče v upravnem sporu.
Ureditev inšpekcijskega nadzora v 43b. členu ZSPJS proračunskemu uporabniku v okviru inšpekcijskega nadzora omogoča vložitev ugovora zoper ugotovitve in ukrepe inšpektorjev za sistem plač, ne pa tudi morebitnih nadaljnjih pravnih sredstev za zagotavljanje sodnega varstva.
V institucionalno razvitih demokracijah, v katerih se pojavlja vse več državnih institucij sui generis in nekaterih niti ni mogoče uvrstiti v nobeno od treh vej oblasti, mora biti po presoji sodišča v zakonu izrecno določeno, pred katerim organom ali sodiščem se razrešujejo t.i. institucionalni spori in pod kakšnimi pogoji, saj razreševanje teh sporov med posameznimi institucijami lahko izrazito vpliva na načelo uravnoteženja in medsebojne kontrole nosilcev oblasti. ZSPJS pa možnosti vložitve upravnega spora v inšpekcijskem postopku nadzora plač v javnem sektorju ne določa.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive člen 14, 20. ZOFVI člen 12.
javni uslužbenec - napredovanje v naziv svetnik - pogoji za napredovanje - dodatno strokovno delo - sodelovanje pri pravi predloga učnega načrta
Tožena stranka je tožniku pravilno priznala točke za sodelovanje pri pripravi predmetnih katalogov znanj za tri izobraževalne programe, vendar ne za vsak modul „to je predmet“ znotraj posameznega izobraževalnega programa, ampak samo za enega znotraj enega izobraževalnega programa. Takšno točkovanje je po presoji sodišča skladno s 1. točko c) razdelka 20. člena Pravilnika o napredovanje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive. Dodatno strokovno delo in posamezni uspešno končani programi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja oziroma pridobljena dodatna funkcionalna znanja za napredovanje v naziv se lahko točkujejo in uveljavijo le enkrat.
ZJU člen 84. ZUS-1 člen 33, 33/1, 33/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
javni uslužbenec - imenovanje v naziv - premestitev na drugo delovno mesto - tožba v upravnem sporu - absolutna bistvena kršitev določb postopka - obrazložitev odločbe
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi šlo za premestitev iz razlogov po ZJU, in tudi ne, da gre za premestitev na način, predviden v tem zakonu. Prav tako taki razlogi ne izhajajo iz upravnega akta druge stopnje, to je sklepa z dne 12. 8. 2015, v delu, kolikor se ta nanaša na izpodbijano imenovanje v uradniški naziv. Take odločitve pa se ne da preizkusiti v pogledu njene materialne zakonitosti, saj (že) o podlagah za premestitev tožnika na drugo delovno mesto, v posledici česar je bilo odločeno o spornem imenovanju v uradniški naziv, izpodbijana odločba (dejanskih in pravnih) razlogov nima. Izpodbijana odločba dejanskih in pravnih razlogov nima niti za zaključek, da tožnik izpolnjuje pogoje za imenovanje v naziv sekretar.
ZJU člen 7, 34, 60, 61, 61/2, 61a, 62. Uredba o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in pravosodnih organih člen 22, 22/5, 23, 23/3.
javni natečaj - natečajna komisija - izbirni postopek - sklep o imenovanju - primernost kandidata - presoja strokovne usposobljenosti - načelo enakosti
Sodna presoja zakonitosti glede pogojev oz. kriterijev, kadar ti niso natančno določeni ali objektivizirani s predpisi ali splošno sprejetimi standardi, ampak gre za profesionalne kriterije, je zadržana. Zadržana presoja pa pomeni, da sodišče pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje in ugotovi nezakonitost v takšni odločbi le, če je odločitev tožene stranke očitno nerazumna. Tudi v postopku kadrovanja oz. ocenjevanja primernosti kandidatov glede na razpisne pogoje je namreč potrebno, zaradi zagotavljanja učinkovitega delovanja upravnega sistema, natečajni komisiji prepustiti široko polje proste presoje pri ocenjevanju primernosti kandidatov glede na razpisne pogoje.
Pravica do dostopa do delovnega mesta pod enakimi pogoji iz 49. člena URS je ustavna pravica in se kot taka uresničuje neposredno na podlagi URS, kar pa še ne pomeni, da se uresničuje neodvisno od ureditve v ZJU. Omenjena ustavna pravica, ki je na zakonski ravni zapisana v 7. členu ZJU, zagotavlja le dostopnost vsakega delovnega mesta vsakomur pod enakimi pogoji, ne pa tudi vnaprejšnje pravice, da bo na razpisano delovno mesto tudi izbran.