javni uslužbenec - napredovanje v višji naziv - pogoji za napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo
Tožena stranka je utemeljeno zaradi pomislekov o verodostojnosti dokazil o izvedenih referatih na mednarodni konferenci, ki jih je predlogu za napredovanje priložil tožnik, tega pozvala, naj ji predloži program posveta in to svojo zahtevo utemeljila. Sodišče meni, da je taka zahteva razumljiva in smiselna, saj bi bil iz programa razviden vsak posamezni referent, naslov referata ter čas in kraj izvedbe in s tem izkazane tiste ključne okoliščine, ki kažejo na dejansko izvedbo referata ter s tem mogoče njegovo vrednotenje po Pravilniku o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b.
napredovanje v naziv - odpravljena odločba - pravni interes - ocena delovne uspešnosti - stvarna pristojnost
Ker je tožena stranka tožnikovi pritožbi ugodila ter odločitev prvostopenjskega organa v spornem delu, ki se nanaša na napredovanje in imenovanje v naziv inšpektor II odpravila in zadevo vrnila prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, si tožnik z vloženo tožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Izpodbijani sklep namreč po odpravi nima več nikakršnih pravnih posledic.
Med delovne spore sodi po izrecni določbi ZDSS-1 tudi odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki; (b točka prvega odstavka 5. člena ZDSS-1), kamor treba glede na njeno vsebino (postopek ocenjevanja oziroma določitev delovne uspešnosti) uvrstiti tudi predmetno zadevo.
napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - strokovno usposabljanje - predložitev dokazov
Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive določba postopke verifikacije in točkovanje programov strokovnega usposabljanja, ki jih opravi Socialna zbornica Slovenije na podlagi metodologije za verificiranje in točkovanje programov, ter sprejme strokovni svet zbornice enkrat letno za naslednje koledarsko leto. Ob upoštevanju tako predpisanega postopka verificiranja in točkovanja programov sodišče pritrjuje toženi stranki, da pri točkovanju oziroma vrednotenju predloženih potrdil ni upoštevala tistih, iz katerih čas trajanja ni bil razviden ali tistih, iz katerih je razvidno, da je izobraževanje trajalo manj kot 3 pedagoške ure. Tožnica ne more biti uspešna s tožbenim ugovorom, da bi morala tožena stranka, v kolikor potrdila navedenih podatkov niso vsebovala, uporabiti določbe ZUP o ravnanju z nepopolno vlogo in jo pozvati k predložitvi dokazil oziroma podatkov o časovnem obsegu trajanja programa. K takšni razlagi določbe Pravilnika ne napotujejo.
imenovanje v naziv - razveljavitev odločbe o imenovanju - neizpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta - načelo zaslišanja strank
Ker je šlo v obravnavanem primeru za enostopenjski postopek in ker tožnik v tem postopku ni imel možnosti, da bi se pred izdajo odločbe lahko izjasnil o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo, čeprav bi to možnost moral imeti, je odločitvi tožene stranke lahko ugovarjal šele v tožbi, tako da je šele v tožbi imel možnost navajati dejstva in dokaze o tem, da s pridobljeno visokošolsko strokovno izobrazbo in znanstvenim magisterijem izpolnjuje pogoj zahtevane stopnje izobrazbe in s tem tudi zahtevane pogoje za imenovanje v diplomatski naziv. Ker torej tožnik možnosti za izjasnitev o za odločitev pomembnih dejstev pred izdajo odločbe ni imel, to pomeni kršitev načela zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP.
Glede na to, da iz izreka 2. točke izpodbijanega sklepa izhaja, da se razveljavi odločba o imenovanju tožnika v diplomatski naziv, torej da se razveljavi odločba v celoti (in ne delno) in glede na to, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da se odločba razveljavi zaradi neizpolnjevanja pogoja zahtevane stopnje izobrazbe (in ne zaradi neskladnosti z zakonom oziroma podzakonskimi predpisi ali kolektivno pogodbo), sodišče ugotavlja, da tožena stranka pri svoji odločitvi za samo razveljavitev (pravnomočne) odločbe ni uporabila pravilne pravne podlage.
javni razpis - neizbira na delovno mesto - natečajni pogoji - merila izbirnega postopka
Ustava RS kandidatu, ki se prijavi na razpisano delovno mesto, v tretjem odstavku 49. člena ne podeljuje pravice biti izbran na delovno mesto, za katero je bil razpisan javni natečaj, temveč ima oseba le pravico kandidirati za razpisano delovno mesto pod enakimi pogoji kot vsi drugi kandidati.
Državni organ je neizbranemu kandidatu dolžan pojasniti, kaj je bil razlog, da ni bil izbran. Ker v konkretnem primeru ni šlo za neizbiro kandidata, ki izpolnjuje natečajne pogoje brez obrazložitve, zakaj ni bil izbran, tudi ni šlo za kršitev členov URS, ki jih tožnik v tožbi oziroma popravljeni tožbi navaja.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v višji naziv - pogoji za napredovanje - dodatno strokovno delo
Splošno znano je, da so mednarodne konference ali kongresi pomembni dogodki, običajno znani širši strokovni, včasih pa tudi laični javnosti, njihov pomen in vsebino pa določajo prav nastopajoči predavatelji, ki tam predstavijo svoje referate in so iz tega razloga navedeni v programih takih konferenc z imeni in priimki, temo referata, navedbo institucije, iz katere prihajajo, ter časom in lokacijo (navedbo konferenčnih prostorov oziroma dvorane), kjer bo predavanje izvedeno. Ker ničesar od tega tožnica ni izkazala za mednarodni znanstveni posvet, na katerega se sklicuje, se sodišče strinja, da ni mogoče zaključiti, da je tožnica na tem posvetu izvedla referat. Poleg tega pa navedenega dogodka niti ni mogoče šteti za mednarodno konferenco v smislu tretjega odstavka 20. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Za vrednotenje po 2. točki č) razdelka 20. člena Pravilnika mora biti namreč nedvoumno in jasno ugotovljeno, da gre za mednarodno konferenco, torej za udeležbo najmanj treh držav. Da je bil mednarodni znanstveni posvet resnično mednarodni, ni z ničemer izkazano.
javni uslužbenec - napredovanje javnega uslužbenca v višji naziv - pogoji za napredovanje v naziv
Da je bil mednarodni znanstveni posvet resnično mednarodni, ni z ničemer izkazano. Organizatorji so ga sicer tako poimenovali, vendar pa ni ta okoliščina z ničemer potrjena. Z navedbo, da je povzetek prispevka objavljen v zborniku, stranka ne more izpodbiti odločitve, saj objava ne izkazuje, da je šlo dejansko za mednarodno konferenco, in da je na njej tožeča stranka izvedla referat.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv
Za vrednotenje po 2. točki č) razdelka 20. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanu v nazive mora biti nedvoumno in jasno ugotovljeno, da gre za mednarodno konferenco, torej za udeležbo najmanj treh držav. Da sta bila mednarodna znanstvena posveta v obravnavani zadevi resnično mednarodna, pa ni z ničemer izkazano. Organizatorji so ju sicer tako poimenovali, vendar pa ni ta okoliščina z ničemer potrjena.
javni natečaj - pravice neizbranega kandidata - strokovna usposobljenost - merila za presojo
Vsi kandidati so bili obravnavani enako, in da sta bili kandidatki, ki sta dosegli najvišje število točk, ocenjeni kot najprimernejši kandidatki za razpisani delovnim mesti. Po presoji sodišča potek izbirnega postopka utemeljuje izpodbijano odločitev, da sta izbrani kandidatki izkazali višji nivo strokovne usposobljenosti, in da vnaprej pripravljena Merila in metode strokovne usposobljenosti kandidatov za delovno mesto višji finančni izterjevalec v Sektorju za izvršbo ter vprašalniki vzpostavljajo med kandidati razmerje enakosti.
ZOFVI člen 105. - člen 10, 10/1, 20, 20-č/2. ZUP člen 8, 10, 140.
javni uslužbenec - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - dodatno strokovno delo - načelo materialne resnice - prosta presoja dokazov - dokazila k vlogi
Pri točkovanju omenjenih referatov je organ utemeljeno podvomil v verodostojnost spornih potrdil o udeležbi z referatom, ki ju je izdalo A. in ki sta bili kot dokazilo priloženi predlogu za napredovanje. Sodišče pa se tudi strinja, da je organ mogel pozvati tožnico in predlagateljico napredovanja na dopolnitev vloge za napredovanje s predložitvijo programov posvetov, iz katerih bo razvidna časovna opredelitev in dejanska izvedba, torej dokazil, s katerimi bi bila izkazana dejanska izvedba spornih referatov.
visokošolski učitelj - izvolitev v naziv izredni profesor - pogoji za izvolitev - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja strank
Prvostopenjski organ se v obrazložitvi izpodbijanega akta zgolj sklicuje na ugotovitev, da tožnik za izvolitev v predmetni naziv ne izpolnjuje vseh pogojev iz 7. točke 12. člena Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev, ker nima zadostne objave mednarodno pomembnih del. Pri tem pa ne pojasni, ali se in zakaj se s takšno ugotovitvijo tudi sam strinja oziroma, zakaj je takšni ugotovitvi tudi sledil. V izpodbijani odločbi se tudi ne opredeli do izpolnjevanja pogoja zahtevanega mentorstva, saj v zvezi s tem navede le, da je ugotovila, da to iz tožnikove vloge ni razvidno. Navedeno pomeni, da izpodbijana odločba nima vseh bistvenih sestavin obrazložitve odločbe v smislu 214. člena ZUP, saj nima sestavin iz 2., 3. točke in 5. točke prvega odstavka 214. člena ZUP.
Prvostopenjski organ bi moral pred izdajo odločbe tožniku dati možnost, da bi se lahko izrekel o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo, ker tožnik te možnosti ni imel v postopku pred habilitacijsko komisijo. Tožnik bi torej pred izdajo odločbe moral imeti možnost, da bi lahko pojasnil in dokazoval, da ima mednarodno pomembna dela in da izpolnjuje pogoj zahtevanega mentorstva, posebej še ob dejstvu, da so vsi trije poročevalci tožniku dali pozitivno strokovno oceno.
začasna odredba - mirovanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja - stvarna pristojnost - delovni spor
Ker je v določbi petega odstavka 24. člena in v določbi 25. člena ZJU določeno, da javni uslužbenec, ki se ne strinja z odločitvijo o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja, uveljavlja pravno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem, je tožniku sodno varstvo v primeru kot je obravnavani, tudi v primeru reševanja začasne odredbe zagotovljeno v delovnem sporu, v katerem je stvarno pristojno odločati delovno in ne upravno sodišče.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v višji naziv - pogoji za napredovanje - dodatno strokovno delo
Tožena stranka je tožnico večkrat utemeljeno pozvala, naj dokaže, da je referate na mednarodni konferenci tudi dejansko izvedla. Nesporno je, da takšnega programa tožnica ni predložila, oziroma je v tožbi navedla, da ji organizator mednarodne konference tega ni hotel predložiti, zatrjevane okoliščine glede izvedbe referatov pa iz drugih dokazil, ki so bila priložena predlogu za napredovanje tožnice v naziv, niso razvidne.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v višji naziv - pogoji za napredovanje - upoštevanje dodatnega strokovnega dela
Sodišče ugotavlja, da je v obravnavanem zadevi tožena stranka zaradi pomislekov o verodostojnosti dokazil o izvedenih referatih na mednarodnih konferencah, ki jih je predlogu za napredovanje priložila tožnica, to pozvala, naj ji predloži program posveta in to svojo zahtevo tudi utemeljila. Sodišče meni, da je taka zahteva razumljiva in smiselna, saj bi bil iz programa razviden vsak posamezni referent, naslov referata ter čas in kraj izvedbe in s tem izkazane tiste ključne okoliščine, ki kažejo na dejansko izvedbo referata ter s tem mogoče njihovo vrednotenje po Pravilniku.
javni natečaj - neuvrstitev v izbirni postopek - javni uslužbenec - nepopolna prijava
Tožnik k prijavi dokazila o izpolnjevanju pogoja javnega natečaja (da zoper njega ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, k ise preganja po uradni dolžnosti) ni priložil, kar med strankama ni sporno. Skladno z 21. členom Uredbe o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih se taka prijava šteje kot nepopolna, isti člen Uredbe pa organu daje pravico, da kandidata, ki je poslal nepopolno prijavo, ne uvrsti v izbirni postopek.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive člen 11, 11/1, 11/1-4, 20, 20/1. ZUP člen 140.
javni uslužbenec - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - dodatno strokovno delo
Pri točkovanju referatov je ministrstvo utemeljeno podvomilo v verodostojnost potrdil o izvedbi omenjenih dveh referatov, ki ju je izdalo Združenje D. in ki sta bili kot dokazilo priloženi predlogu za napredovanje. Zato je utemeljeno in skladno z določbami 140. člena ZUP in Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive pozvalo tožnico, da dokaže dejansko izvedbo referatov. Na predlagatelju napredovanja oziroma stranki postopka je namreč dolžnost, da svoje navedbe v vlogi dokaže, obenem pa ni ovire za to, da ministrstvo predložena dokazila oceni, oziroma da zahteva predložitev dodatnih dokazil, če meni, da predložena dokazila ne dokazujejo tistega, kar se zatrjuje v vlogi.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive člen 11, 20.
javni uslužbenec - zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - vrednotenje dodatnih strokovnih del
Razvojno raziskovalni projekt pomeni delo, katerega namen je odkrivanje in spoznavanje novega znanja in razumevanja, ki je nato podlaga nadaljnjemu razvoju. Tožnik je bil s sklepom ministra imenovan za strokovnega člana izpitnega odbora za poslovodno ekonomski del mojstrskega izpita, to pa v nobenem pomenu ne pomeni razvojno raziskovalnega dela za tožnika. Sodelovanje v državni predmetni komisiji ne pomeni razvojno raziskovalnega dela, ampak je to delo zvezano s pripravo izpitnih katalogov, učnega gradiva, izpitnih pol ter ocenjevalnih listov za poslovodno ekonomski del mojstrskega izpita, takšno delo pa se v skladu s 24. točko b) razdelka 20. člena Pravilnika vrednoti z dvema točkama.
Sodišče meni, da je bil postopek izbire izpeljan zakonito in po načelu enakopravne dostopnosti (7. člen ZJU). Dejstvo, da tožnik ni bil spoznan za najprimernejšega kandidata, po presoji sodišča še ne pomeni, da je odločitev tožene stranke nerazumna. Standardi strokovne usposobljenost ter merila za izbiro, na katere se sklicuje tožnik, so bili določeni vnaprej, Svet agencije jih je sprejel dne 12. 4. 2011. Iz standardov izhaja, da služijo le kot pomoč pri izbiri najbolj strokovno usposobljenega oziroma najbolj primernega kandidata. Ne gre torej za dodatne zahteve, ki jih mora poleg zakonsko določenih izpolnjevati kandidat, ampak za merila, na podlagi katerih se kandidati, ki izpolnjujejo zakonske pogoje in so uvrščeni v izbirni postopek, razvrstijo glede na njihovo primernost.
javni natečaj - pogoji za zasedbo delovnega mesta - znanje tujega jezika
Doseganje višje ravni uradnega jezika in madžarskega jezika je izbrani kandidat izkazal s spričevalom o končani dvojezični osnovni šoli in s spričevalom o zaključnem izpitu na dvojezični srednji šoli.
tajni podatki - dostop do tajnih podatkov - dovoljenje za dostop do tajnih podatkov - razširjeno varnostno preverjanje - prosti preudarek
Tožena stranka je v razlogih obrazložila vse relevantne dejanske in pravne okoliščine, na podlagi katerih je mogoče presoditi, da je bil prosti preudarek uporabljen na način, ki ustreza namenu, za katerega je določen. Tako je ocenila, da ugotovljene okoliščine na strani tožnika, lažne navedbe v vprašalniku, izmikanje pri pojasnjevanju izvora denarja in kršitev dolžnosti javljanja sprememb podatkov iz vprašalnika, ki jih določa 25.d člen ZTP, vzbujajo utemeljen dvom v tožnikovo verodostojnost, zanesljivost in lojalnost za varno obravnavanje tajnih podatkov. Tudi po presoji sodišča je tako utemeljen dvom tožene stranke, da bo tožnik s tajnimi podatki ravnal z zadovoljivo mero skrbnosti.