ZUP člen 140. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 11/1, 20, 20-č.
javni uslužbenec - zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - dodatno strokovno delo - načelo materialne resnice - prosta presoja dokazov - dokazila k vlogi - verodostojnost
Tožena stranka je, skladno z določbami 140. člena ZUP in Pravilnika, tožnico utemeljeno pozvala, naj dokaže, da je referate na mednarodni konferenci tudi dejansko izvedla. Predlagatelj oziroma stranka v upravnem postopku je namreč tista, ki je dolžna dokazati navedbe v vlogi, upravni organ, ki v zadevi odloča, pa mora taka dokazila oceniti, oziroma zahtevati od stranke, da predloži dodatna dokazila, kolikor meni, da predložena dokazila ne izkazujejo trditev v vlogi.
javni uslužbenec - javni natečaj - obvestilo o neuspelem javnem natečaju za prosto delovno mesto - svoboda dela - kršitev človekovih pravic - enako varstvo pravic
Po določbi 49. člena Ustave RS je vsakomur zagotovljena pravica do enake dostopnosti do vsakega delovnega mesta pod enakimi pogoji, ne pa tudi, da bo določen kandidat izbran na delovno mesto, za katerega se poteguje. Okoliščin, ki bi kazale na kršitev navedene pravice, tožnica ne navaja. Tožničina vloga je namreč bila obravnavana, v skladu z določbami ZJU pa tožena stranka ni bila dolžna nikogar izbrati.
Ker torej v razpisnem postopku ni bil izbran nihče ob prijavljenih kandidatov, v obravnavnem primeru tudi z obvestilom ni bilo poseženo v pravico iz 22. člena Ustave RS. Navedena določba je procesna in zagotavlja jamstva v postopkih, ki pomenijo odločanje o pravicah, obveznostih in pravnih koristi, torej v postopkih, ki se končajo z odločitvijo, s katero se posega v pravni položaj posameznika, zato je lahko zgolj tak akt obremenjen z napako, ki pomeni kršitev navedene ustavne pravice. Po določbah ZJU pa ni predpisano, da bi moralo biti obvestilo obrazloženo, niti takšna zahteva ne izhaja iz narave sprejete odločitve, saj v postopku ni bilo odločeno o nobeni tožničini pravici.
ZSV člen 74. Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive (2000) člen 10, 18, 19, 19/3. ZUP člen 214.
javni uslužbenec - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - poziv k dopolnitvi predloga - obrazložitev odločbe
Če je predlog za napredovanje nepopoln, ker ne vsebuje vseh dokazil, določenih s Pravilnikom o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive, torej tudi dokazil o izpolnjevanju posameznih pogojev za napredovanje, je komisija dolžna, predlagatelja pozvati, naj predlog v roku petnajstih dni dopolni. Glede na predpisano ureditev mora komisija tako ravnati tudi, ko se predlogu sicer priložena dokazila ne nanašajo na posamezne s Pravilnikom določene pogoje za napredovanje.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 11/1, 20. ZUP člen 140.
javni uslužbenec - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - dodatno strokovno delo
Tožena stranka je tožečo stranko zaradi pomislekov o verodostojnosti dokazil o izvedenih referatih na mednarodnih konferencah, ki jih je predlogu za napredovanje priložila tožeča stranka, upravičeno (in to dvakrat) pozvala, naj predloži program posveta oziroma dokaze, da je referate dejansko izvedla in to svojo zahtevo tudi utemeljila. Sodišče meni, da je taka zahteva razumljiva in smiselna, saj bi bil iz programa razviden vsak posamezen referat, naslov referata ter čas in kraj izvedbe in s tem izkazane tiste ključne okoliščine, ki kažejo na dejansko izvedbo referata ter s tem mogoče njihovo vrednotenje po Pravilniku o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 20.
javni uslužbenec - zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v višji naziv - pogoji za napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi v zadostni meri obrazložila, zakaj je podvomila v predloženo potrdilo in zakaj je zahtevala še dodatna dokazila o izvedbi referata na mednarodnem posvetu, s tem, ko je navedla, da je bila obveščena, da se je od leta 2002 število teh simpozijev neprestano povečevalo, da so posamezniki, ki so na simpozij prijavili prispevek, dobili potrdilo o izvedbi referata, pri čemer potrdila niso ločevala med referati, predavanji, delavnicami, predstavitvami plakatov, vsebine prispevkov pa jim niti ni bilo treba predstaviti, da naj bi posamezniki za simpozije prijavljali iste prispevke kot njihovi kolegi ali prispevke, ki so že bili prijavljeni pred leti ipd.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 20.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - javni uslužbenec
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi v zadostni meri obrazložila, zakaj je podvomila v predložena potrdila in zakaj je zahtevala še dodatna dokazila o izvedbi referatov na mednarodnih posvetih.
Tožena stranka je preučila vse dokaze, skladno z načelom proste presoje dokazov pa ima pravico, da v konkretni situaciji za obstoj nekega dejstva zahteva točno določen dokaz, to je v konkretnem primeru program posveta. Tudi po mnenju sodišča bi bilo možno šele na podlagi programa posveta ugotoviti, katere osebe so tiste, ki bodo na predvidenem posvetu nastopale s samostojnimi referati.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 2. ZOFVI člen 92, 92/3, 95, 95/2. Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnih programih glasbene šole (2015) člen 28.
javni uslužbenec - zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - izobrazba - javna listina
Pravno zmotne in v dejanskem pogledu neutemeljene so navedbe v izpodbijani odločbi, da tožnica ni predložila dokazila o končanem univerzitetnem študijskem programu skladno z 2. odstavkom 95. člena ZOFVI. Tožnica je v tujini, in sicer v Republiki Avstriji, nedvomno pridobila univerzitetno izobrazbo in dosegla naslov magistra umetnosti, tako pridobljen in priznan naslov pa je bil nostrificiran z dokončno in pravnomočno odločbo Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, ki ima dokazno moč in veljavo javne listine.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 12, 20.
javni uslužbenec - zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v višji naziv - pogoji za napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo
Po presoji sodišča tožena stranka predloženim potrdilom o udeležbi tožnice na treh dogodkih s samostojnimi referati utemeljeno odreka njihovo verodostojnost.
javni uslužbenec - zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - prosta presoja dokazov
Tožnica izvedbo treh referatov na mednarodnih znanstvenih posvetih oziroma konferencah izkazuje s potrdili Združenja B. o udeležbi, vsakokrat na isto temo. Vendar pa programov nobenega izmed teh treh mednarodnih znanstvenih posvetov, iz katerega bi bil razviden izvajalec referata, naslov referata in kdaj je bil referat izveden, ni predložila ne sama tožnica in tudi ne organizator, niti po prejemu številnih pozivov s strani tožene stranke.
javni uslužbenec - zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - prosta presoja dokazov
Tožnica ni, čeprav je bila k temu izrecno pisno pozvana s strani tožene stranke, predložila programa nobenega od dveh znanstvenih posvetov, iz katerega bi bil razviden razpored referatov ter kdo konkretno jih je izvajal, oziroma, kdaj konkretno je potekala izvedba tožničinih petih referatov, kar med strankama v tem primeru niti ni sporno, zato se sodišče strinja s stališčem tožene stranke v izpodbijani odločbi, da ni mogoče zaključiti, da je tožnica na navedenih dveh simpozijih osebno izvedla navedenih pet referatov, zato jih ni mogoče ovrednotiti po 2. točki č) razdelka 20. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive.
javni uslužbenec - zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - prosta presoja dokazov - dokazno breme
Tožnica ni, niti z naknadno dopolnitvijo predloga za napredovanje, predložila programov treh znanstvenih konferenc, čeprav je bila k temu izrecno pisno pozvana s pozivom tožene stranke z dne 7. 4. 2016.
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi v zadostni meri obrazložila, zakaj je podvomila v verodostojnost predloženih potrdil in zakaj je v konkretnem primeru zahtevala še dodatna dokazila o izvedbi treh referatov na treh mednarodnih posvetih.
javni uslužbenec - zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - prosta presoja dokazov - dokazno breme
Samostojni referat na mednarodnem kongresu ali konferenci predstavlja strokovno delo znatne zahtevnosti, za katero veljajo visoki standardi, tako na izvedbeni ravni, kot tudi po vsebini. Pri tem je še posebej pomembno, da je mogoče s štirimi točkami vrednotiti zgolj tisti samostojni referat, ki je dejansko izveden na mednarodnem znanstvenem kongresu ali konferenci, za kar se šteje zgolj tisti dogodek, na katerem dejansko sodelujejo vsaj tri ali več držav.
Tožena stranka predloženim potrdilom o udeležbi tožnice na teh treh znanstvenih posvetih s štirimi samostojnimi referati utemeljeno odreka njihovo verodostojnost.
javni uslužbenec - zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - prosta presoja dokazov - dokazila k vlogi
Iz izpodbijane odločbe in iz listin v spisu izhaja, da je bila tožnica pozvana na dopolnitev dokazil in sicer na predložitev programov posvetov, ki pa jih ni predložila. Iz razlogov izpodbijane odločbe pa izhaja tudi, da navedene dejanske odločilne okoliščine, ki bi kazale na izvedbo referatov, tudi niso razvidne iz ostalih dokazil, ki jih je tožnica predložila po pozivu na dopolnitev vloge (kolofone zbornikov posvetov ter kazalo zbornika prispevkov).
javni uslužbenec - zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - dodatno strokovno delo - prosta presoja dokazov - dokazila k vlogi
Iz izpodbijane odločbe in iz listin v spisu izhaja, da je bila tožnica pozvana na dopolnitev dokazil in sicer na predložitev programa posveta, iz katerega naj bi bil razviden izvajalec referata, naslov referata in kdaj je bil referat izveden in s tem tiste odločilne okoliščine, ki kažejo na dejansko izvedbo referata. Tožnica pa programa posveta, ki je potreben za ovrednotenje sodelovanja na navedenih znanstvenih posvetih, ni predložila. Iz razlogov izpodbijane odločbe pa izhaja tudi, da navedene dejanske odločilne okoliščine tudi niso razvidne iz ostalih dokazil, ki jih je tožnica predložila po pozivu na dopolnitev vloge. Hkrati tožnica v tožbi tudi sama navaja, da tudi organizator posvetovanja, ministrstvu ni želel predložiti dodatnih listin. S tem pa tožnica potrdi navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo, da je tudi tožena stranka poskušala pridobiti od organizatorja posveta program posveta oziroma ustrezna dokazila, pa tudi organizator posveta zahtevanih listin ni predložil.
javni uslužbenec - zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - prosta presoja dokazov - dokazila k vlogi
Tožnica tudi po dopolnitvi predloga za napredovanje ni izkazala dodatnih točk za opravljeno strokovno delo, ker za to ni predložila ustreznih dokazil.
Predlagatelj napredovanja je tisti, ki mora navedbe v svoji vlogi tudi dokazati; hkrati pa ni ovire za to, da tožena stranka predložena dokazila oceni oziroma zahteva predložitev dodatnih dokazil, če meni, da predložena dokazila ne dokazujejo tistega, kar se v vlogi zatrjuje.
javni uslužbenec - zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - prosta presoja dokazov - dokazila k vlogi
Pri odločanju o napredovanju se upoštevajo okoliščine vsakega konkretnega primera posebej. Če se kasneje pojavi dvom v verodostojnost določenih listin, se od predlagatelja napredovanja lahko zahteva več, kot se je pred tem zahtevalo pri odločanju v drugih istovrstnih primerih, to pa je lahko podlaga za različno obravnavanje.
javni uslužbenec - zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - prosta presoja dokazov - dokazno breme
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi v zadostni meri obrazložila, zakaj je podvomila v predložena potrdila in zakaj je zahtevala še dodatna dokazila o dejanski izvedbi referatov na dveh mednarodnih posvetih. Tožnica pa niti po dodatnih dveh pozivih tožene stranke ni predložila programa navedenih dveh znanstvenih posvetov, iz katerih bi bil razviden razpored izvedbe predstavitev navedenih referatov, oziroma, kdaj, kje in kako dolgo časa je potekala osebna izvedba posameznih referatov in kdo konkretno jih je izvajal, čeprav je bila k temu dvakrat izrecno pisno pozvana s strani tožene stranke.
javni uslužbenec - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - dodatno strokovno delo - prosta presoja dokazov
Tožena stranka sme podvomiti v verodostojnost predloženih dokazil, če meni, da ne dokazujejo tistega, kar se v njih zatrjuje. To je v skladu z načelom proste presoje dokazov, ki je določeno v 10. členu ZUP.
javni uslužbenec - zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - prosta presoja dokazov
Stranka mora dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek, navesti natančno, po resnici in določno in če ne gre za splošno znana dejstva, mora stranka za svoje navedbe predlagati dokaze in jih, če je to mogoče, tudi predložiti; če stranka sama tega ne stori, zahteva to od nje uradna oseba, ki vodi postopek .
Tožena stranka je tožnico pozivala naj predlog dopolni z dodatnimi dokazili o opravljenem strokovnem delu v 30 dneh, pri čemer ni navedeno, da bi bila lahko ta dodatna dokazila zgolj programi posvetov.
ZJU člen 84, 152.a, 152.a/1. ZUS-1 člen 47. ZUP člen 214.
imenovanje v naziv - premestitev na drugo delovno mesto - predhodno vprašanje - obrazložitev odločbe
Vprašanje zakonitosti premestitve ni predhodno vprašanje za ta upravni spor (47. člen ZUS-1). Uporaba 84. člena ZJU zahteva le formalno ugotovitev upravnega organa, da gre v posamičnem primeru za premestitev iz razlogov in na način, predviden v tem zakonu.
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki se nanaša na 2. točko izreka, (med drugim) izhaja, da je bil tožnik zaradi premestitve na drugo delovno mesto imenovan v naziv pravosodni policist svetovalec I, pred premestitvijo pa je bil na delovnem mestu inšpektor v nazivu pravosodni policist svetovalec operativni vodja I ter da sta oba naziva iste, sedme stopnje. Iz povedanega pa po presoji sodišča ni jasno, na kakšni podlagi je organ sprejel zaključek, da tožnik izpolnjuje (vse) pogoje za sporno imenovanje v naziv pravosodni policist svetovalec I in se zato sklepa s tega vidika ne da preizkusiti.