Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4. ZDR (1990) člen 100, 100/1-5. ZPP (1977) člen 393.
prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcu - neupravičena odsotnost z dela
Delavcu delovno razmerje ne preneha, če za to ni resnega razloga v zvezi s sposobnostjo ali obnašanjem delavca. V obnašanje delavca lahko štejemo tudi neupravičeno odsotnost z dela zaporedoma več kot pet delovnih dni. Tako je tudi glede na določbe Konvencije MOD št.158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca neupravičen izostanek z dela zaporedoma več kot pet delovnih dni, če ga delodajalec ugotovi, dovolj resen razlog za prenehanje delovnega razmerja.
SKPG člen 13, 13/1. ZDR (1990) člen 25, 36b, 36b/1, 36b/3. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežki - postopek za določitev trajno presežnih delavcev
Pri določanju presežnih delavcev je treba upoštevati temeljna merila določena v 13. členu SKPG. Argument, ki ga kot nov kriterij ponujata nižji sodišči - dislokacija delovnih mest oziroma lokacijska oddaljenost - ni kot merilo pri določitvi trajno presežnih delavcev predviden niti z zakonom niti s kolektivno pogodbo. Zato ga ni mogoče upoštevati pri določanju trajno presežnih delavcev, kot sta to storili nižji sodišči.
ZDR (1990) člen 100, 100/1-5, 100/1-6. ZPP (1977) člen 395, 395/1.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - vrnitev na delo - odločba sodišča druge stopnje - zmotna uporaba materialnega prava
Po določilih 6. točke 100. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 5/91, 13/93, 29/95) delavcu s prvim dnem odsotnosti z dela preneha delovno razmerje, če je bil neupravičeno odsoten z dela zaporedoma pet delovnih dni in se ne vrne na delo, če pa se vrne, mu delovno razmerje preneha z dnem dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja (5. točka omenjenega člena). V prvem in drugem primeru so pristojni organi delodajalca upravičeni, da v okoliščinam primernem roku izpeljejo postopek odločanja o prenehanju delovnega razmerja delavca zaradi neupravičenih izostankov z dela. Zakon ne določa, do kdaj se mora delavec vrniti na delo, da bi prišlo do zanj ugodnejšega primera prenehanja delovnega razmerja po 5. točki 100. člena ZDR. Delavec ima pravico, da se vrne, dokler je to mogoče, to pa je, dokler odločitev o prenehanju delovnega razmerja ne pridobi materialnopravnih učinkov, to je, dokler ne postane dokončna. Z dokončnostjo, po splošnih načelih o izvršljivosti odločitev delodajalca, odločitev postane izvršljiva. Pritožbeno sodišče je s tem, ko je štelo, da postane v teh primerih že odločitev delodajalca prve stopnje izvršljiva, ter da učinkuje "ex tunc", zmotno uporabilo materialno pravo.
Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 8. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZTPDR člen 83, 83/1. ZDR (1990) člen 105.
prenehanje delovnega razmerja - varstvo pravic delavcev - delovno razmerje pri delodajalcu - trajni presežki - uveljavljanje pravic v primernih rokih
Delavec ima pravico in dolžnost, da uveljavlja svoje pravice v rokih, ki so zakonsko določeni oziroma v ustreznih, z uporabo analogije določljivih primernih rokih. V nasprotnem primeru sodno varstvo izgublja svoj pomen, saj se pravna varnost za oba udeleženca postopka z nerazumnim in neopravičljivim podaljševanjem rokov slabša, več pa je tudi možnosti eventuelnih zlorab in to tako, na strani delodajalca kot tudi na strani delavca.
temeljna načela obligacijskega prava - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - gospodarska pogodba - prodaja - sklenitev pogodbe - cena ni določena
Po prenehanju pogodbenega razmerja lahko stranka, katere trgovsko blago je bilo pri drugi stranki, od slednje zahteva vrnitev blaga. Ni pa zakonske ovire, da se bivši pogodbeni stranki ne bi mogli dogovoriti drugače.
ZPP člen 70, 70-5, 71, 71/1, 339, 339/2-2.ZMZPP člen 109, 109/4. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 21.
Ni bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, če v senatu, ki odloča o ugovoru zoper sklep o priznanju tuje sodne odločbe sodeluje sodnik, ki je vodil postopek za njeno priznanje.
Priznanje odločbe sodišča Republike Hrvaške je možno odkloniti samo, če ni izpolnjena katera od predpostavk iz 21. člena Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (Ur. list RS, štev. 42/94, Mednarodne pogodbe štev. 10).
odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - varnost pri delu - deljena odgovornost - povrnitev negmotne škode - posredni oškodovanci - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - smrt moža oziroma očeta - denarna odškodnina
Tožena stranka je sama in njeni delavci, za katere tudi odgovarja skladno z določilom 170. člena ZOR, odgovorna, ker je opustila organizacijo dela, pripravo in nabavo ustreznih sredstev za delo na način, ki bi zagotavljal varno delo.
ZSKZ člen 1, 2, 2/3, 3, 14, 17, 17b.ZIZ člen 17, 21, 23, 24, 44, 44/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - stranke izvršilnega postopka - upravljanje nepremičnin RS - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS - pooblastila sklada
V izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine sta lahko stranki izvršilnega postopka samo dolžnik in upnik iz obligacijskega razmerja, ki iz takšne listine izhaja.
Če verodostojna listina temelji na zakupni pogodbi za kmetijsko zemljišče, ki jo je sklenil Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, je upnik v izvršilnem postopku on, ne pa RS, čeprav je lastnica tega zemljišča.
ZOR člen 898, 901, 908, 911. Splošni zavarovalni pogoji PRIMA ABV-91 člen 7, 7/1.
zavarovalna pogodba - zavarovalni primer - razveljavitev zavarovalne pogodbe
Tožena stranka zmotno zatrjuje, da bi se sodišči morali ukvarjati z neposrednim vzrokom požara, to je nestrokovno zidavo dimnika. Ko nastopi zavarovalni primer, je treba ugotavljati, ali je bila pogodba veljavno sklenjena ali ne. Morebitne napake ob sklenitvi pogodbe bi bile pravno odločilne le, če bi bilo ugotovljeno, da je zavarovalnica tedaj storila vse, kar je po splošnih pogojih in ZOR bila dolžna storiti, pa kljub temu ni mogla priti do pravno odločilnih podatkov, ki vplivajo na njeno obveznost ob nastopu zavarovalnega primera.
ZPPSL člen 11, 11/3, 165, 165/2, 166.ZOR člen 109, 109/1.
sklep o glavni razdelitvi - ničnost sodne poravnave - pravni interes za ugotavljanje ničnosti
Sklep o glavni razdelitvi je možno izpodbijati samo s pravnimi sredstvi. Njegovih učinkov ni mogoče "korigirati" s tožbo.
Ni pravnega interesa za ugotavljanje ničnosti sodne poravnave, ki je (tudi) bila podlaga za glavno razdelitev v stečajnem postopku, z vidika spremembe glavne razdelitve. Glavna razdelitev se izvrši po pravnomočnosti sklepa o glavni razdelitvi, obnove postopka v stečajnem postopku pa ni.
premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev - neupravičena pridobitev
Po 32. členu ZD ima potomec pravico do izločitve alikvotnega dela zapuščine. Med zapustnikom in potomci nastane stvarnopravni skupnosti podobna skupnost. Ta skupnost se ob smrti razdruži na ta način, da se določi delež potomca in opravi delitev. Le v izjemnih primerih, ko ugotovitev solastninskega deleža ni smiselna ali če so razmere takšne, da bi bila določitev ustreznega dela v naravi gospodarsko nesmotrna, lahko potomec zahteva vrednost deleža, ki bi ga lahko izločil, v denarju (s tem vsebinsko povzroči civilno delitev).
Zahtevek po 210. členu ZOR je lahko utemeljen le, če stranka dokaže prikrajšanje na svoji in obogatitev na nasprotni strani.
ZPP (1977) člen 201, 217, 217/2, 342, 342/1.ZPP člen 196, 210, 210/2, 328, 328/1.
popravni sklep - enotni sosporniki
Besedilo "kakšna stranka" iz drugega odstavka 217. člena ZPP (1977) oziroma drugega odstavka 210. člena ZPP (1999) pove le to, da lahko nadaljevanje postopka predlagata obe, tj. tožeča ali tožena stranka. Kadar pa je na eni ali drugi strani več oseb, je potrebna še presoja, v kakšnem materialnopravnem razmerju so si zahtevki oziroma tožniki ali toženci med seboj. Takšna materialnopravna presoja pa ni predmet popravnega sklepa.
Obravnavani spor je v delu, ki se nanaša na dolžnost preskrbeti uporabno dovoljenje in izstaviti zemljiškoknjižno listino, premoženjski spor, za katerega bi morala tožena stranka posebej navesti njegovo vrednost.
ZOR člen 454, 479, 479-3, 487, 488.ZIZ člen 189, 189/3. ZIP člen 164, 164/3. ZTLR člen 6, 6/2.
originarna pridobitev lastninske pravice - stečajni postopek - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja poslovnih prostorov - stvarne napake nepremičnine - površina poslovnih prostorov - javna dražba v stečajnem postopku
Prodajna pogodba, ki jo sklene po končani javni dražbi stečajni upravitelj z najugodnejšim ponudnikom (četrti odstavek 154 člena ZPPSL), ni običajna obligacijska pogodba, temveč samo izvedbeno dejanje javne dražbe; zato kupec ne pridobi stvari s to pogodbo, temveč originarno po končani javni dražbi, ki jo izvede državni organ.
privatizacija stanovanj - upravičenci do odkupa - prodaja stanovanja ožjemu družinskemu članu - privolitev imetnika stanovanjske pravice po členu 117/1 SZ - zavrnitev zahteve za odkup
Imetnica stanovanjske pravice, ki se na dan uveljavitve SZ iz stanovanja ni izselila, čeprav po obisku na vojnem področju nekdanje SFRJ ni mogla priti domov, bi morala po določbi 117. člena SZ dati uporabniku stanovanja pravočasno privolitev za odkup, da bi ta lahko bil k odkupu legitimiran.
Obravnavani spor je v delu, ki je predmet revizijskega preizkusa, premoženjski spor, za katerega bi morala tožeča stranka posebej navesti njegovo vrednost.
skupno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - obročno odplačilo kupnine za stanovanje
Neodplačani del posojila za nakup nepremičnine pridobljene v času trajanja zakonske zveze, po razpadu ekonomske skupnosti ne vpliva na višino solastniškega deleža; v tem obsegu gre za obligacijsko pravno razmerje.