Spor med strankama, ki izvira iz individualne pogodbe o zaposlitvi, pa je spor, ki vsebuje vse elemente individualnega delovnega spora. Gre za spor med delavcem in delodajalcem o zakonitosti razrešitve direktorja na eni strani in o delavčevi zatrjevani temeljni pravici do uporabe delovnega mesta (službenega prostora), do katerega naj bi bil še naprej upravičen zaradi nezakonite razrešitve z mesta direktorja. Temeljne delavčeve pravice tudi direktorju, ki je v delovnem razmerju, materialnopravno poleg drugih predpisov (na primer statusnopravnih ali obligacijskih) opredeljujejo tudi ali celo predvsem delovno pravni predpisi. Zato je ob upoštevanju določb 22., 23. in 498. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 14. člena ZDSS Vrhovno sodišče Republike Slovenije sklenilo, da je za odločanje v tem sporu stvarno pristojno specializirano delovno sodišče.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami v zahtevi za varstvo zakonitosti zagovornik izraža dvome v obsojenčevo krivdo, s čimer izpodbija dokazno presojo v pravnomočni sodbi. S tem uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar pa po 2.odst. 420.čl. ZKP ni zakonski razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
postopek za rehabilitacijo osebe, ki ji je bila neutemeljeno odvzeta prostost - javna rehabilitacija - sporočilo o odločbi v medijih
S tem ko je sodišče v sporočilu, namenjenemu objavi v dveh dnevnih časopisih, zapisalo, da je bil kazenski postopek zoper obdolženega A.P. s sklepom preiskovalnega sodnika pravnomočno ustavljen, je navedlo tisto odločbo iz 1.tč. 1.odst. 542.čl. ZKP, iz katere v povezavi z navedbo, da je bil v zvezi s tem kazenskim postopkom obdolženi A.P. v priporu od 20. do 24.9.1991, izhaja, da je bila obdolžencu neutemeljeno vzeta prostost. Na ta način je sodišče ravnalo v skladu z določbo 1.odst. 543.čl. ZKP.
uprava borzno posredniške družbe - dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave - predstavitev vodenja poslov
Predstavitev iz člena 86/3 ZTVP ni obvezna. Zakon pa je ne omejuje samo na situacije, ko domneva iz 2. stavka 6. odst. 85. člena ZTVP ni izpolnjena.
Agencija za trg vrednostnih papirjev izda dovoljenje iz člena 86/1 ZTVP, tako na podlagi listin iz člena 86/2 ZTVP, kot tudi na podlagi predstavitve iz člena 86/3 ZTVP. Zato je domneva iz 2. stavka 6.
odst. 85. člena ZTVP - kadar so izpolnjene predpostavke zanjo -
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20868
KZJ člen 8, 8/2.ZKP člen 420, 420/2.
neznatna družbena nevarnost kaznivega dejanja - dejanje majhnega pomena - neznatne škodljive posledice - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Za uporabo instituta iz 2.odst. 8.čl. KZJ morata biti kumulativno podana dva pogoja, in sicer da gre za dejanje majhnega pomena ter da so škodljive posledice neznatne ali da jih ni. Presoja, ali gre za dejanje majhnega pomena, pa se opravi na podlagi objektivnih in subjektivnih okoliščin. Tako ni mogoče reči, da je dejanje majhnega pomena, saj avto ni tako nepomembna materialna dobrina, kot si to prizadeva prikazati vložnik zahteve, poleg tega pa obsojenec v oškodovankin osebni avtomobil ni brcnil takrat, ko je zapeljala na sporni parkirni prostor, ampak je počakal, da je ta vozilo parkirala na drugem kraju in odšla s parkirišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Dejstvo, da je tožnik sodnik pri sodišču, ki obravnava njegovo tožbo, nedvomno moteče vpliva na potek postopka. Gre za tehten razlog po 67. členu Zakona o pravdnem postopku za prenos pristojnosti na drugo sodišče.
ZKP člen 184, 184/2, 205, 205/2, 207, 207/1, 420, 420/2.
pripor - podaljšanje pripora po končani preiskavi, a pred vložitvijo obtožnice - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker naj bi odrejeni pripor potekel 14.8.2000, pred tem pa je bila tudi preiskava že končana, je pravilna odločitev zunajobravnavnega senata, ki je o predlogu za podaljšanje pripora odločalo v okviru 2.odst. 205.čl. ZKP, ko je ob ugotovitvi pogojev za podaljšanje pripora s sklepom z dne 10.8.2000 to tudi storilo, da bi s tem omogočilo državnemu tožilcu ravnanje v smislu 2.odst. 184.čl. ZKP.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - precejšnje nasprotje med razlogi sodbe o vsebini zapisnikov in samimi zapisniki - odločilno dejstvo
Ker obsojenec pri kršitvi kazenskega zakona ne izhaja iz dejanskega stanja, ugotovljenega v pravnomočni sodbi, pač pa iz lastne presoje izvedenih dokazov, s tem uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
Drži sicer, da je pritožbeno sodišče, ko se je sklicevalo na obsojenčev zagovor, navedlo okoliščino, ki iz zapisnika o obsojenčevem zaslišanju ni razvidna. Ker pa se to nasprotje ne nanaša na odločilno dejstvo, saj omenjena okoliščina nima nobenega vpliva na razsojo v zadevi, ne gre za bistveno kršitev iz 11.tč. 1.odst.
Sodba druge stopnje pravilno upošteva na eni strani toženčev višji dohodek in na drugi strani tožničin preživninski prispevek v delu. Pravilno je tudi stališče, da ima preživninska obveznost staršev prednost pred ostalimi obveznostmi.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - pravno mnenje
Pravico do revizije si je mogoče zagotoviti samo z navedbo zadostne vrednosti spornega predmeta v tožbi. Če tožeča stranka to opusti, ima tožena stranka možnost navesti vrednost spora v odgovoru na tožbo ali na prvem naroku za glavno obravnavo, dokler se ne spusti v obravnavanje glavne stvari.
Čeprav je stališče preiskovalnega sodnika glede obstoja utemeljenega suma enako, kot to izhaja iz kazenske ovadbe oziroma kot ga ima državni tožilec, pa mora v sklepu o priporu o tem navesti svoje stališče (razloge) in torej ne zadostuje zgolj povzetek kazenske ovadbe in izjave državnega tožilca, katera dejstva in okoliščine v kazenski ovadbi utemeljujejo sum, da je oseba storila kaznivo dejanje. Če preiskovalni sodnik tega ne stori, je podana kršitev po 11.tč. 1.odst. 371.čl. ZKP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - dvom v nepristranost sodišča - izvršilni postopek
V izvršilnem postopku sodišče le prisilno izvrši že pravnomočno sodno odločbo in ne odloča o materialnopravnih razmerjih med strankama. Zato dejstvo obstoja delovnega razmerja (strojepiska) ene od strank pri sodišču, ki je obenem izvršilno sodišče, samo po sebi ne vzbuja dvoma v nepristranskost sodišča.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti izpodbija dokazno presojo v pravnomočni sodbi glede ugotovitve, da je obsojenec kaznivo dejanje storil naklepno. S tem uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
ZOR člen 16, 155, 156, 186, 376, 376/2, 1106, 1108, 1109. Zakon o zastaranju terjatev člen 14, 19, 19/2.
nepogodbena škoda - nastanek odškodninskega razmerja - nastanek škode - uporaba prava veljavnega ob nastanku razmerja - zastaranje odškodninske terjatve po ZZT - objektivni zastaralni rok
Škodljivo dejanje kot poseg v integriteto drugega je temeljna pravna podlaga odgovornosti za škodo in z njim je vzpostavljeno odškodninsko obligacijsko razmerje.
razveljavitev sodbe - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava
Določbo drugega odstavka 395. člena ZPP (1977) lahko revizijsko sodišče uporabi le takrat, ko ugotovi, da je ostala kakšna dejanska okoliščina neraziskana, je pa pomembna za pravilno uporabo materialnega prava, ne pa tudi takrat, ko revident trdi, da je zmotno ugotovljena.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zagovornik izpodbija ugotovitev, da je obsojenec storil kaznivo dejanje z direktnim naklepom, pri čemer ne izhaja iz dejstev, ugotovljenih v pravnomočni sodbi, ampak iz lastne - drugačne - ocene dejanskega stanja. S tem po vsebini uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
povzročitev škode - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odškodninska odgovornost države
Kadar ima neupoštevanje pravil postopka za posledico tudi vsebinsko napačno odločitev, zaradi katere nastane komu škoda, gre za protipravno ravnanje, ki je po 26. členu Ustave Republike Slovenije, pa tudi po 1. odstavku 172. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, podlaga za odškodninsko odgovornost tožene stranke.
URS člen 19, 25.ZKP člen 202, 202/2, 204.a, 204.a/2, 371, 371/1-11.
pripor - sklep o odreditvi pripora pred vložitvijo zahteve za preiskavo - opis kaznivega dejanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Če sklep o odreditvi pripora, ki je izdan pred uvedbo kazenskega postopka, ne vsebuje opisa dejanja, v zvezi s katerim je bi odrejen pripor, to po razlagi 2.odst. 202.čl. ZKP predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11.tč. 1.odst. 371.čl. ZKP.
pooblastilo - prenehanje pooblastila - smrt pooblastitelja - namen pooblastitelja in narava posla - adaptacija
Pooblastilo se preneha s pooblastiteljevo smrtjo, če je bilo dano za izvedbo nekega posla (adaptacija hiše), ki terja daljši proces, pa čeprav se izvedba posla še ni začela ob smrti.