SZ člen 4, 4/2, 40, 157, 157/1, 157/2. ZSR člen 63, 63/2.
hišniško stanovanje - dodelitev drugega primernega stanovanja - prenehanje opravljanja hišniškega dela po uveljavitvi SZ
Določba 157. člen SZ ne pride v poštev v primerih, ko je nekdo bodisi iz krivdnih bodisi iz nekrivdnih razlogov nehal opravljati hišniška dela po po uveljavitvi tega zakona.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - kriteriji za odmero odškodnine
Zmotno je stališče revizije, da gre oškodovancu odmera denarnega nadomestila glede na vsak procent ocenjenega zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Ta podatek je le orientacijske narave in podvržen dokazni presoji.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Sprememba napovedane vrednosti spornega predmeta je bila prepozna. Četudi je bila sprememba sprejeta v obliki procesnega sklepa, ta pravdnima strankama glede dovoljenosti revizije ne more podeliti več pravic, kot jih nudi določba tretjega odstavka 40. člena ZPP (1977). Zato ne more spremeniti označbe vrednosti spornega predmeta, napovedane v vlogi tožeče stranke po prvem pozivu sodišča in še pred začetkom obravnavanja glavne stvari.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sojenja
Ker je v konkretnem primeru tožnica zaposlena pri sodišču in bi odločanje o sporu lahko otežilo medsebojne odnose pri delu sodišča, poleg tega pa bi objektivno lahko prišlo tudi do dvoma v nepristranost sojenja, je vrhovno sodišče določilo drugo okrožno sodišče, ki naj odloči v zadevi.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - umik zahteve za varstvo zakonitosti
Če je zahteva za varstvo zakonitosti umaknjena, se ob smiselni uporabi 390.čl. ZKP šteje, da je nedovoljena, zato jo je v skladu z 2.odst. 423.čl. ZKP potrebno zavreči.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20907
ZKP člen 420, 420/2.KZ člen 40.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nedovoljeni dokazi - strokovno mnenje Centra za kriminalistično tehnične preiskave - izgon tujca iz države
Zgolj dejstvo, da je opravil analizo sline "policijski inštitut" (Center za kriminalistično tehnične preiskave Ministrstva za notranje zadeve), ne vzbuja pomisleka, ki bi narekoval uporabo 427. čl. ZKP. Pri tem namreč ni šlo za izvedenstvo ampak za strokovne ugotovitve glede odločilnih dejstev - sledov sline obsojenca in je bilo navedeno strokovno mnenje v kazenskem postopku uporabljeno kot dokaz ter ocenjeno v zvezi z ostalimi izvedenimi dokazi.
Očitek v zvezi z izrečeno stransko kaznijo izgona tujca iz države, da je v obsojenčevem primeru podana kršitev materialnega prava, ker je nezakonit in neustaven izgon v državo (konkretno na Hrvaško), v kateri je možno, da bo obsojenec podvržen torturi, ki je v pravni državi nedopustna, ne drži. Sodišče je izreklo izgon tujca iz države v skladu s pogoji iz 1. odst. 40. čl. KZ, reševanje pravnih in eventualno dejanskih ovir v zvezi z izvršitvijo izrečene stranske kazni pa ni predmet odločanja v kazenskem postopku.
glavna obravnava - beseda strank - dopolnitev dokaznega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Razpravljajoča sodnica ni kršila določb kazenskega postopka, s tem ko je po končani besedi strank sprejela sklep, da se glavna obravnava ponovno "otvori" in da se zaradi zaslišanja policista, pribave podatkov o višini pokojnine za obdolženko za zadnje trimesečje in podatkov o opisu kolesa z motorjem preloži na nedoločen čas.
pripor - begosumnost - milejši ukrepi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zagovornik z navedbo, da je bil obtoženec že zaslišan ter da zato ni nobene ovire za sojenje v njegovi nenavzočnosti, dopušča možnost, da bi obtoženec, če bi bil na prostosti, pobegnil. Tudi iz tega razloga pripora ni mogoče nadomestiti z milejšim ukrepom.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-8, 8. Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije člen 135, 135/3. Kazenski zakonik (1951) člen 280, 280/2.KZ člen 285, 285/3, 286, 286/3.ZPKri člen 2, 3, 3-1.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - opustitev ovadbe - izključitev kaznivosti - članstvo v društvu za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2.člena ZKLD - krivda - direktni (obarvani) naklep
Čeprav ZKLD ni imel določb o izključitvi kaznivosti storilca kaznivega dejanja po 8.čl. ZKLD, če se je opustitev prijave nanašala na zakonca ali krvnega sorodnika v ravni črti, brata ali sestro, pa je bilo obsojenca potrebno oprostiti obtožbe glede navedenega kaznivega dejanja, ki se nanaša na očitek opustitve prijave njegovega brata. Omenjena izključitev kaznivosti pomeni namreč splošno, od civiliziranih narodov sprejeto pravno načelo, kar izhaja iz 2.čl. v zvezi s 1.tč. 3.čl. ZPKri, poznala pa sta ga tudi Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije ter jugoslovanski kazenski zakonik iz leta 1951 in ga pozna sedaj veljavni KZ.
Kaznivo dejanje iz 8.tč. 3.čl. ZKLD se je lahko storilo le z direktnim oz. celo s takoimenovanim obarvanim naklepom. Tako ni zadoščalo, da je storilec s svojimi dejanji objektivno podpiral združbo, ki se je ukvarjala z vohunsko dejavnostjo, ki je ogrožala zunanjo varnost države, temveč je morala obstajati tudi njegova zavest in volja, da podpira takšno združbo, ki ima za cilj izvrševati kazniva dejanja iz 2.čl. ZKLD.
Pravilnik za organizacijo in poslovanje brigadnih in odrednih vojaških sodišč (BOVS 1943) člen 7.
pravilnik za organizacijo in poslovanje brigadnih in odrednih vojaških sodišč - gibanje oseb
V dejanjih obsojenih, ko se jim očita, da so brez dovoljenja oblasti NOV in POS odšli s teritorija, ki so ga nadzorovali NOV in POS, na teritorij, ki ga je zasedal okupator, niso podani znaki kaznivih dejanj iz 7.čl. Pravilnika za organizacijo in poslovanje brigadnih in odrednih vojaških sodišč.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - podlage odškodninske odgovornosti - obojestranska krivda - vmesna sodba
Ker je bilo več vzrokov za tožnikovo vijugajočo vožnjo, je pravilna pravna ocena toženčeve odgovornosti za vzrok, ki je privedel do prometne nesreče. Le slaba tretjina je toženčev prispevek k temu, da je tožnik vijugal pri vožnji in ni mogel uravnotežiti svoje vožnje kolesa z motorjem.
ZOR člen 154. Odlok o javnem redu in miru Občine Žalec (1984) člen 11, 11-5, 12.
povzročitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - odgovornost pravne osebe - čiščenje poledenelega dela cestišča pred poslovnimi prostori
Dostavni pas je le del cestišča in zanj zato velja režim zimskega vzdrževanja enak tistemu, ki sicer velja za cestišče. Ni namreč mogoče mimo dejstva, da je dostavni pas le razširjeni del ceste, da gre le za del cestišča, kjer lahko kdorkoli parkira svoje vozilo, ne da bi moral vprašati za dovoljenje pri toženi stranki.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - določitev drugega stvarno pristojnega sodišča
Po določilih 67. člena ZPP Vrhovno sodišče Republike Slovenije na predlog strank ali pristojnega sodišča lahko določi za postopanje drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.
Iz dejstev, ki jih zatrjuje tožena stranka, ni mogoče ugotoviti, da bi zoper njo obstajala gonja, kot je to navedeno v odgovoru na tožbo. Prijave zaradi suma kaznivih dejanj so legitimno ravnanje ali celo obveznost državljanov, če pri tem ne gre za zlorabe, česar pa iz v konkretnih navedb tožene stranke ni razbrati. Inšpekcijski nadzor je normalna aktivnost davčnih organov, zato zakonite izvedbe davčnega inšpekcijskega nadzora ni mogoče šteti kot ogrožanja podjetniške aktivnosti. Opravljen mora biti v skladu s predpisi, zato naklonjenost ali nenaklonjenost nadzornikov pri izvedbi nadzora pravno ni pomembna. Tudi iz dejstva, da o toženi stranki piše dnevnik, ni videti nezakonite grožnje toženi stranki, prav tako pa takšna grožnja ne more biti uvedba sodnega postopka, s katero tožeča stranka uveljavlja pred sodiščem pravice iz delovnega razmerja.
Spor med strankama, ki izvira iz individualne pogodbe o zaposlitvi, pa je spor, ki vsebuje vse elemente individualnega delovnega spora. Gre za spor med delavcem in delodajalcem o zakonitosti razrešitve direktorja na eni strani in o delavčevi zatrjevani temeljni pravici do uporabe delovnega mesta (službenega prostora), do katerega naj bi bil še naprej upravičen zaradi nezakonite razrešitve z mesta direktorja. Temeljne delavčeve pravice tudi direktorju, ki je v delovnem razmerju, materialnopravno poleg drugih predpisov (na primer statusnopravnih ali obligacijskih) opredeljujejo tudi ali celo predvsem delovno pravni predpisi. Zato je ob upoštevanju določb 22., 23. in 498. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 14. člena ZDSS Vrhovno sodišče Republike Slovenije sklenilo, da je za odločanje v tem sporu stvarno pristojno specializirano delovno sodišče.
ZDSS člen 2, 4, 4-1, 4-2.ZPP člen 17, 17/2, 25, 25/2.
stvarna pristojnost
Iz zakonske opredelitve prve in druge točke 4. člena ZDSS je razvidno, da na teh pravnih temeljih, ki urejajo izključno vprašanje pristojnosti za reševanje sporov med delavci in delodajalci, ni mogoče utemeljevati pristojnosti za reševanje sporov med različnimi pravnimi osebami. Za določitev pristojnosti sodišča pa ni odločilnega pomena kdo je stranka v postopku, temveč je odločilnega pomena narava spornega razmerja ter pravic, o katerih morajo odločati sodišča. Pri odločanju o pristojnosti je po določilih 2. odstavka 17. člena ZPP treba upoštevati navedbe v tožbi ter dejstva, ki so sodišču znana.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - določitev drugega stvarno pristojnega sodišča
Po določilih 67. člena ZPP Vrhovno sodišče Republike Slovenije na predlog strank ali pristojnega sodišča lahko določi za postopanje drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.
Iz dejstev, ki jih zatrjuje tožena stranka, ni mogoče ugotoviti, da bi zoper njo obstajala gonja, kot je to navedeno v odgovoru na tožbo. Prijave zaradi suma kaznivih dejanj so legitimno ravnanje ali celo obveznost državljanov, če pri tem ne gre za zlorabe, česar pa iz konkretnih navedb tožene stranke ni razbrati. Inšpekcijski nadzor je normalna aktivnost davčnih organov, zato zakonite izvedbe davčnega inšpekcijskega nadzora ni mogoče šteti kot ogrožanja podjetniške aktivnosti. Opravljen mora biti v skladu s predpisi, zato naklonjenost ali nenaklonjenost nadzornikov pri izvedbi nadzora pravno ni pomembna. Tudi iz dejstva, da o toženi stranki piše dnevnik V., ni videti nezakonite grožnje toženi stranki, prav tako pa takšna grožnja ne more biti uvedba sodnega postopka, s katero tožeča stranka uveljavlja pred sodiščem pravice iz delovnega razmerja.
individualna pogodba o zaposlitvi - stvarna pristojnost
Spor med strankama, ki izvira iz pogodbe o zaposlitvi, pogodba o zaposlitvi pa je bila, kot izhaja iz listinskih dokazov v spisu, med strankama sklenjena, je spor, ki vsebuje vse elemente individualnega delovnega spora. Gre za spor med delavcem in delodajalcem o delavčevi zatrjevani pravici, ki izvira iz delovnega razmerja. Te pravice pa tudi direktorju, ki je v delovnem razmerju, materialnopravno poleg drugih predpisov (na primer statusnopravnih ali obligacijskih)
opredeljujejo tudi ali pa celo predvsem delovno pravni predpisi. Zato je ob upoštevanju določb 22., 23. in 498. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 14. člena ZDSS Vrhovno sodišče Republike Slovenije sklenilo, da je za odločanje v tem sporu stvarno pristojno delovno sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - določitev drugega stvarno pristojnega sodišča
Po določilih 67. člena ZPP Vrhovno sodišče Republike Slovenije na predlog strank ali pristojnega sodišča lahko določi za postopanje drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.
ZDR (1990) člen 107. ZDSS člen 4, 4-4.ZPP člen 25, 25/2.
začasno in občasno delo - pogodba o delu - stvarna pristojnost
Iz omenjenih okoliščin je razvidno, da je bil tožnik v obdobju, za katerega uveljavlja višje plačilo za delo ter prevozne stroške, vključen v organiziran delovni proces delodajalca, ter da je v tem obdobju opravljal dela, ki so se pri toženi stranki opravljala na sistemiziranem delovnem mestu. Za opravljanje poklicnega dela v organiziranem delovnem procesu zakonska ureditev ne dopušča sklepanja pogodb civilnega prava. Dopušča le zaposlitev za nedoločen čas, izjemoma tudi sklenitev delovnega razmerja za določen čas, še večje zakonske omejitve pa veljajo za sklepanje pogodb o začasnem ali občasnem delu po pogodbi o delu delovnega prava. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je lahko med strankama prišlo le do ene izmed teh delovnopravnih vrst pogodbenega razmerja, pri čemer ni odločilnega pomena, ali je bilo to pogodbeno razmerje vzpostavljeno povsem zakonito ali pa so se pri tem pojavile kršitve predpisov, ki lahko imajo različne pravne posledice.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - določitev drugega stvarno pristojnega sodišča
Po določilih 67. člena ZPP Vrhovno sodišče Republike Slovenije na predlog strank ali pristojnega sodišča lahko določi za postopanje drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.