Tožničino ravnanje, ki je toženčevo mater z železno palico udarila po nogah in hrbtu ter nad njo skušala naščuvati svojega psa, je mogoče šteti za njen prispevek k škodi, ki je nastala zaradi toženčevega odziva. Tožničin delež sokrivde znaša 30 odstotkov.
ZUP člen 117, 223, 297, 297/1. ZUS-1 člen 92, 107, 107/2.
stroški upravne izvršbe – očitna pisna pomota v upravni odločbi
Ker tožnik sam ni izvršil dejanj, naloženih s sklepom o dovolitvi izvršbe, je upravno izvršbo opravilo pooblaščeno podjetje. Stroške opravljene izvršbe po tretjih osebah pa trpi tožnik kot zavezanec izvršilnega postopka, na kar je bil tudi opozorjen (prvi odstavek 297. člena ZUP).
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 95, 95/2, 98, 98/1, 98/5.
revizija – novo pooblastilo
Pooblastilo, ki ga odvetnik priloži reviziji, mora biti novo, kar pomeni, da mora izhajati iz obdobja, ko je stranki že nastala pravica do vložitve revizije. Če pooblastilo ni takšno, Vrhovno sodišče zavrže vloženo revizijo, ne da bi stranko pozvalo k predložitvi drugega pooblastila.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje - bagatelnost vložka zasebnega kapitala – očitna nesorazmernost med vrednostjo lastninskega vložka in vrednostjo denacionalizacijskega premoženja – pravni standard
Pri presoji, ali gre za primer, na katerega se nanaša odločba Ustavnega sodišča o razveljavitvi določbe četrtega odstavka 16. člena ZDen, je treba ugotavljati tako, ali je podana bagatelnost vložka zasebnega kapitala v razmerju do družbenega premoženja v pravni osebi v mešani lastnini, kot tudi, ali je podana očitna nesorazmernost med vrednostjo lastninskega vložka in vrednostjo premoženja denacionalizacijskega upravičenca, ki bi ga bilo mogoče vrniti v naravi, kakor tudi katerakoli druga razmerja in okoliščine, ki lahko glede na okoliščine posameznega primera pomembno vplivajo na obliko vračanja premoženja pravnih oseb v mešani lastnini. Zgolj ugotovitev bagatelnosti vložka zasebnega kapitala v razmerju do družbenega premoženja pa bi zadostovala le v izjemnih primerih, in sicer, ko bi bil tak vložek očitno tako neznaten in minimalen oziroma simboličen in tudi sam po sebi tako neznatno malo vreden, da bi zgolj ugotovitev takega dejstva zadoščala za oceno njegove bagatelnosti, bodisi že iz narave stvari ali pa na podlagi ustaljene upravnosodne prakse.
dovoljenost revizije – obresti od že prisojene odškodnine – postranske terjatve - zavrženje revizije
V obravnavanem primeru gre za situacijo, ko je bilo o glavnici odločeno s prejšnjo pravnomočno sodbo, o pripadajočih obrestih pa z izpodbijano sodbo. Predmet izpodbijanja so torej samo obresti kot stranska terjatev, ki niso samostojni predmet pravde, zato v skladu z drugim odstavkom 39. člena ZPP nimajo za dovoljenost revizije nobene vrednosti, zaradi česar revizija po drugem odstavku 367. člena ZPP ni dovoljena.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – nedenarni zahtevek – določitev deležev na premoženju – vrednost revizijsko izpodbijanega dela – razmerje v odstotkih ali ulomkih – pravno mnenje
Toženec z revizijo ne more izpodbijati celoten tožničin delež 35/100, ker je bilo o njegovem delu 20/100 pravnomočno odločeno že s prvostopenjsko sodbo v prvem sojenju.
Razmerje med vrednostjo v tožbi ocenjenega in zahtevanega polovičnega deleža ter z revizijo že izpodbijanega deleža 15/100 pokaže, da vrednost slednjega ne zadošča za dovoljenost revizije.
Da bi stranka dosegla uporabo pravil razlage iz drugega odstavka 99. člena in naslednjih členov ZOR, mora najprej izkazati „spornost“ pogodbene določbe: le golo sklicevanje na spornost, ki ni podprto s kvalitetnim trditvenim gradivom, ne zadošča, saj mora stranka z ustreznimi navedbami zasejati dvom o jasnosti pogodbene določbe.
ZOR člen 714. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 370, 370/3.
odgovornost države – hramba vozila – obveznost shranjevalca – skrbnost dobrega gospodarja – zmanjšana vrednost vozila - odškodnina
Za odločitev o zahtevku za plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi bila posledica neustrezne hrambe tožnikovega vozila - za škodo zaradi zmanjšane vrednosti avtomobila in stroškov prevoza takega vozila iz Sežane v Split, je ključno, da tožnik ni dokazal, da bi bilo stanje vozila ob prevzemu posledica hrambe na nepokritem parkirišču. Po ugotovitvah nižjih sodišč je do zmanjšanja njegove vrednosti prišlo le zaradi amortizacije in tehnične zastarelosti.
prepozna pritožba – vročitev pooblaščencu in vročitev stranki
Po določbi četrtega odstavka 88. člena ZUP se šteje, da je spis vročen stranki, kadar je vročen pooblaščencu. Kadar ima stranka pooblaščenca, se vroča njemu (prvi odstavek 88. člena ZUP). Pravilna vročitev je bila torej opravljena na dan vročitve pooblaščencu in ne na dan vročitve osebno tožniku.
Pri presoji o pravici do revizije ni mogoče upoštevati niti zneska iz prve točke tožbenega zahtevka, niti zneska iz druge točke tožbenega zahtevka, ker se oba nanašata na obresti kot stransko terjatev, glavnica 1.000.000 SIT pa ne presega revizijskega praga.
neupravičena pridobitev – sprememba upnika – odstop terjatve s pogodbo (cesija)
Tožnik je v pravno razmerje s toženko vstopil šele s sklenitvijo pogodbe o odstopu terjatve, s katero je dosedanji upnik (odstopnik ali cedent) prenesel terjatev, ki jo je imel do toženke iz naslova vlaganj v dom, na tožnika kot novega upnika (prevzemnika ali cesionarja). Gre za spremembo strank pravnega razmerja na strani upnika, pri čemer je bistveno, da se položaj toženke kot dolžnice (cessus) s sklenitvijo cesijske pogodbe ni spremenil.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – poziv na dopolnitev tožbe – zavrženje tožbe
Iz tožbe določno ne izhaja, kateri upravni akt se s tožbo izpodbija, oziroma da se izpodbija upravni akt prve stopnje. Prvostopenjski sklep namreč ni naveden niti v besedilu tožbe niti v tožbenem zahtevku, prav tako tudi ni bil priložen tožbi. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da s tožbo izpodbijani akt ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004915
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 420, 420/2. KZ člen 250, 250/3.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednostnih papirjev – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami, s katerimi vložnik zahteve za varstvo zakonitosti izraža nestrinjanje z dokazno oceno nižjih sodišč, vsebinsko uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi česar pa zahteve za varstvo zakonitosti v skladu z drugim odstavkom 420. člena ZKP ni mogoče vložiti.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0012292
URS člen 72. OZ člen 133, 133/3, 179, 182, 395, 395/1, 1060. ZOR člen 156, 156/3, 188, 200, 203, 414, 414/1. ZPP člen 1, 339, 339/2-3, 370, 370/3, 374, 374/2, 377, 384, 384/1, 384/4. ZUP člen 2.
kršitev osebnostnih pravic - pravica do zdravega življenjskega okolja – povrnitev škode zaradi prekomernega smradu – povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja – imisije - odgovornost upravljalca odlagališča odpadkov – dovoljenost revizije – zavrženje revizije
Zgolj zaradi pomanjkanja ustreznih predpisov ni mogoče zaključiti, da z emisijami neprijetnih vonjav ni mogoče kršiti pravice do zdravega življenjskega okolja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VS0012306
URS člen 72. ZOR člen 156, 156/3, 188, 200, 200/1, 203, 360, 360/1, 360/2, 361, 361/1, 376, 376/1. OZ člen 133, 133/3, 179, 179/1, 182. ZPP člen 1, 339, 339/2-3, 339/2-14. ZUP člen 2.
sprememba tožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - imisije - odgovornost upravljalca odlagališča odpadkov - opravljanje splošno koristne dejavnosti - kršitev osebnostnih pravic - pravica do zdravega življenjskega okolja - solidarna odgovornost - pasivna legitimacija - povrnitev nepremoženjske škode - škoda, ki presega običajne meje - povrnitev škode zaradi prekomernega smradu - duševne bolečine zaradi kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja - renta - zastaranje odškodninske obveznosti
Določbi tretjega odstavka 133. člena OZ oziroma 156. člena ZOR predstavljata posebnost odškodninskega prava, ki določa obveznost povračila škode, čeprav ta izhaja iz opravljanja zakonite dejavnosti; gre za civilnopravno različico sodobnega načela varstva okolja "povzročitelj obremenitve plača". Denarni odškodninski zahtevek po tretjem odstavku 133. člena OZ oziroma 156. člena ZOR je tako odvisen od odgovora na vprašanje, ali je nastala oziroma ali nastaja škoda, ki presega običajne oziroma normalne meje . Gre za pravni standard škode, ki ga ni mogoče zamenjevati s pravnim standardom krajevno običajne mere iz 75. člena SP. Upravni predpisi o dovoljenih količinah emisij so lahko orientacija, vendar sodišče pri presoji omenjenega standarda nanje ni vezano.
S spremembo tožbe tožniki niso uveljavljali kakšne nove toženčeve obveznosti, temveč so le v okviru istega historičnega dogodka, se pravi na isti dejanski in pravni podlagi, zahtevali izpolnitev iste (odškodninske) obveznosti, iz katere izhajajo tako primarni kot podrejeni tožbeni zahtevki. Zastaranje se veže na obveznost, ne pa na posamične preoblikovane zahtevke v okviru iste obveznosti. Tako se lahko v zastaralnem roku, določenem za posamezno obveznost, postavijo različni zahtevki, ki izvirajo iz iste dejanske in pravne podlage.
Nestrinjanje stranke z odločitvami uradne osebe in z vodenjem postopka samo po sebi ni izločitveni razlog. To so razlogi za izpodbijanje odločb s predpisanimi pravnimi sredstvi in se njihovo utemeljenost presoja v postopkih v zvezi s temi pravnimi sredstvi.
ZPP člen 41, 41/2, 182, 182/1, 182/2, 370, 370/3, 377.
dovoljenost revizije – objektivna kumulacija zahtevkov – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije – razlogi za revizijo – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje dokazne ocene – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Toženčevo stališče, da bi smeli nižji sodišči kot dokaz o prejemu denarja upoštevati le blagajniške izdatke (ker posojilna pogodba določa, da se prejem posojila potrdi s podpisom pogodbe in blagajniškega izdatka), je zmotno. Nižji sodišči sta utemeljeno upoštevali vse predložene dokaze in na njihovi podlagi ocenili, da je toženec denar iz posojilnih pogodb prejel. Tako toženec s to revizijsko navedbo ne more utemeljiti ne bistvene kršitve določb pravdnega postopka ne zmotne uporabe materialnega prava.
odprava sklepa upravnega organa prve stopnje – vrnitev v novo odločanje – pravni interes za tožbo - zavrženje
Če je tožnikovi pritožbi ugodeno, izpodbijani sklep upravnega organa prve stopnje odpravljen in zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponovno odločanje, tožnik ne izkazuje pravnega interesa za tožbo v upravnem sporu.
ZUS člen 1, 1/2, 1/3, 23, 23/3. ZUS-1 člen 104. ZViS člen 71.
zavrnitev doktorske disertacije – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - stvarna pristojnost – tožba zaradi kršitve človekovih pravic -zavrženje tožbe – stroški postopka
Sklep o zavrnitvi doktorske disertacije predstavlja del postopka ocenjevanja, kar je opravilo strokovne narave in nima značaja odločanja o upravni stvari, saj sprejetje doktorske disertacije oziroma negativna ocena doktorske disertacije ni pravica ali pravna korist s področja upravnega prava. Zoper oceno senata, kot opravilo strokovne narave, tudi ni zagotovljeno sodno varstvo po določbi 71. člena ZViS, saj je po tej določbi zagotovljeno sodno varstvo le v tistih zadevah v zvezi s študijem, v katerih se odloča o kakšni pravici ali pravni koristi študenta.