neupravičena pridobitev - vrnitev danega - pogodba o ari - glavna pogodba - akcesornost pogodbe - neveljavnost pogodbe o ari
Ker je dogovor o ari akcesorne narave, saj utrjuje obveznost iz glavne pogodbe, sam zase ne more obstajati. Nesklenitev ali neveljavna sklenitev glavne pogodbe ima za posledico neveljavnost dogovora o ari. To pa pomeni, da mora toženka vrniti znesek, ki ji ga je izročila tožnica, saj dogovor o ari ni veljaven.
dovoljenost revizije – nedenarna terjatev – opredelitev vrednosti spornega predmeta po spremembi tožbe – zavrženje revizije
Ker tožnika po spremembi in delnem umiku tožbe vrednosti spornega predmeta nista navedla, ni jasno, ali ta presega revizijski prag iz 367/2 člena ZPP. Posledica te opustitve je, da si tožnika nista zagotovila pravice do revizije.
ZUS-1 člen 85, 85/2. ZDoh člen 48, 48/1. URS člen 125. ZGD člen 584. ZDavP člen 114, 114/1, 114/2, 130, 130/1. ZPP člen 360, 360/1, 383.
davek od dohodka iz dejavnosti – dohodnina – amortizacija – investicijska davčna olajšava – tuja sredstva – davek od osebnih prejemkov – dohodek, izplačan v naravi – verodostojne listine – poslovne knjige – zemljiška knjiga – posadna listina – mnenje ministrstva
Amortizacijo in investicijske davčne olajšave je mogoče uveljavljati le za sredstva, ki jih ima davčni zavezanec v lasti ali finančnem najemu, ne pa za tista sredstva, ki so last tretje osebe.
Davek od osebnih prejemkov je dolžan izplačevalec obračunati, tudi če dohodke izplačuje v naravi in ne samo takrat, ko jih izplačuje v denarju.
Sodišče se je dolžno opredeliti le do bistvenih revizijskih navedb.
povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - varnost pri delu - krivdna odgovornost - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca
Ob ugotovitvi, da svojega dela ni mogel opravljati drugače kot z vzpenjanjem na stranico prikolice in okenski rob silosa, se revizija neuspešno zavzema za ugotovitev tožnikovega prispevka k nastali škodi s trditvami, da tožnik dela ne bi smel opravljati na takšen način oziroma da bi moral tak način dela zaradi nevarnosti odkloniti.
Poleg višine taksne obveznosti je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi druge okoliščine, ki se nanašajo na preživljanje tožnika in njegove žene ter ugotovilo njune povprečne mesečne dohodke. Ugotovljeni višini teh pa tožnik ne ugovarja, temveč skuša prikazati še druge stroške, ki pa jih v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni uveljavljal.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367, 367/1, 374, 374/2, 377.
dovoljenost revizije – revzija, ki jo vloži zakoniti zastopnik pravdne stranke – predložitev dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu – zavrženje revizije
Ni dovoljena revizija, ki jo je vložil zakoniti zastopnik tožene pravne osebe in navedel, da ima pravniški državni izpit, a hkrati dokaza o tem ni predložil.
dovoljenost revizije – pravni interes za revizijo – odprava prvostopenjske upravne odločbe in vrnitev v ponovni postopek – zavrženje revizije
Revizija ni dovoljena, če revident zanjo ne izkaže pravnega interesa. Ta pa ni izkazan, če upravno sodišče pravnomočno zavrne tožbo zoper odločbo tožene stranke, s katero je ta odpravila prvostopenjski upravni akt, s katerim je bilo odločeno o pravici oziroma obveznosti, in vrnila zadevo prvostopenjskemu upravnemu organu v ponovni postopek, se bo postopek pred upravnim organom nadaljeval in končal z aktom, ki ga bo mogoče izpodbijati v novem upravnem sporu pred upravnim sodiščem, zato podvajanje možnosti sodnega varstva pred upravnim sodiščem s sočasnim revizijskim postopkom pred Vrhovnim sodiščem ni dopustno.
prisilna izterjava davčnega dolga od dolžnikovega dolžnika – ugovor dolžnikovega dolžnika – skupno premoženje zakoncev – razpolaganje s skupnim premoženjem s soglasjem zakonca
V skladu s prvim odstavkom 52. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – ZZZDR zakonca skupno premoženje upravljata in z njim razpolagata skupno in sporazumno. Terjatev davčne dolžnice do tožnika v višini polovice kupnine od prodaje nepremičnine je nastala tedaj, ko je tožnik sklenil kupoprodajno pogodbo s tretjo osebo glede stvari iz skupnega premoženja, ne glede na to, da se je davčna dolžnica strinjala s prodajo.
imisije – hrup – tresljaji – okrnjenost pogleda iz stanovanja - prostor s toplotno postajo in prezračevalnimi napravami pod stanovanjem – povrnitev premoženjske škode – škoda zaradi manjvrednosti stanovanja – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost – škoda, ki presega običajne meje
Strojnica pod stanovanjem, katere izmerljivi vplivi obratovanja v tem stanovanju ne dosegajo niti ravni vplivov nočnega prometa z bližnje ceste, ne predstavlja nedovoljene imisije, ki bi je v urbanem okolju ne bi bilo dopustno trpeti. Zatorej tudi morebitna nižja dosežena vrednost stanovanja ob prodaji ne more predstavljati škode, ki presega normalne meje.
Bistvo kaznivega dejanja sovražne propragande je bilo, da je storilec z eno izmed izvršitvenih oblik delal propagando, ki je bila usmerjena proti državni in družbeni ureditvi. Subjektivni namen kaznivega dejanja je bil izražen v namenu izpodkopavanja oblasti delovnega ljudstva ter ostalih v zakonu naštetih dejavnostih, izvršena propaganda pa je morala biti tudi takšna, da je bila primerna za uresničitev navedenega cilja.
ukrep gradbenega inšpektorja – dovoljenost revizije – zelo hude posledice
Da bi bila presoja hudih posledic možna, mora revident, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravno sodno prakso Vrhovnega sodišča, navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude ter vse to tudi izkazati.
ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 174/1, 177, 206. ZVNDN člen 1, 1/3, 29.
objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - vaja gorske reševalne službe – helikoptersko reševanje v gorah – pojem obratovalca nevarne stvari – solidarna odgovornost – odškodnina za nepremoženjsko škodo – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - posredni oškodovanci
Financiranje nevarne dejavnosti, neposredna udeležba v njej in konkreten interes zanjo so dejavniki, na podlagi katerih je v subjektu, na katerega se nanašajo, prepoznati obratovalca nevarne dejavnosti.
ZUS-1 člen 28, 28/2, 64, 64/3, 64/4, 65, 65/1, 83, 83/3, 84, 85, 85/2, 87. ZPD člen 3, 3/2, 16, 16/2, 18, 20, 20/1, 22, 22/2. Pravilnik o uporabi ZPD člen 28, 28/2. ZUP člen 281, 281/1. ZUP (1986) člen 269, 269/1. URS člen 153, 153/3.
prometni davek – davek od prometa proizvodov – osvežilni napitek - uvrstitev v tarifno številko – podarjeni izdelki – davčna osnova – davek od prometa storitev – direktor – tuja pravna oseba – nedovoljena revizija tožene stranke
Uvrstitev pijače v tarifno številko ZPD je pravno vprašanje.
Davčna osnova od podarjenih izdelkov, ki niso v redni prodaji pri davčnem zavezancu, je po ZPD prodajna cena, ki bi se dosegla z njihovo prodajo končnemu potrošniku.
Če storitve slovenskemu davčnemu zavezancu opravlja tuja pravna oseba, ki v Sloveniji ni zavezanec po ZPD, potem je davek dolžan plačati davčni zavezanec, ki so mu storitve opravljene.
Kadar je zadeva vrnjena toženi stranki v ponovni postopek zaradi kršitev določb postopka, ta ne more vložiti revizije, ampak se mora ravnati po navodilih v sodbi.
izredna pravna sredstva - tožba za razveljavitev sodne poravnave - tožba, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok - zavrženje tožbe
V pravdi zaradi izpodbijanja sodne poravnave sodišče ne more upoštevati laičnih vlog tožnikov, saj zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti tožnikov vlogi nista mogli imeti nobenega učinka. Relevantna je šele vloga, vložena po pooblaščenki odvetnici, ta pa je bila vložena šele 25. 7. 2005. Glede na to se izkaže, da je tožba na razveljavitev sodne poravnave prepozna, saj je do vložitve te vloge v vsakem primeru že potekel trimesečni subjektivni rok iz prvega odstavka 393. člena ZPP.
Kasnejša sprememba disciplinskega ukrepa v postopku pred sodiščem zaradi drugačne ocene teže disciplinske kršitve sama po sebi ne zadošča za odločitev o nedopustnosti toženkinega ravnanja.
Tožnik je le posredni oškodovanec, saj nepravilnosti v disciplinskem postopku, ki ga je toženka vodila proti tožnikovemu očetu, niso mogle biti usmerjene proti tožniku, torej tudi niso bile kršene njegove pravice. Ker tožnik ne uveljavlja odškodnine za nepremoženjsko škodo po 201. členu ZOR, njegov zahtevek ni utemeljen.