Slovenski računovodski standardi, standard 21/1, 21/5, 21/9, 21/14, 22/1. ZDDPO člen 11, 12. ZGD člen 50.
davek od osebnih prejemkov – davek od dobička pravnih oseb – verodostojna listina – postavitev izvedenca
V skladu z Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS), standard 21.9 je knjigovodska listina verodostojna, če lahko strokovna oseba, ki ni sodelovala v poslovnem dogodku, na njeni podlagi popolnoma jasno in brez dvomov spozna naravo in obseg poslovnega dogodka.
Davčni organi so upravičeni in dolžni presojati poslovne dogodke v okviru ugotavljanja pravilnosti in zakonitosti obračuna in plačila davkov in prispevkov, zato na odločitev v obravnavani zadevi nimajo vpliva navedbe tožeče stranke, da se stališče tožene stranke glede istih vprašanj ne ujema z mnenjem revizorja.
Ker gre v obravnavani zadevi za presojo tega, ali so listine verodostojne ali ne, delo izvedenca, po presoji Vrhovnega sodišča, ni potrebno, saj je uporaba in razlaga prava domena organa, ki vodi postopek.
POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004922
ZKP člen 354, 354/1, 371, 371/1-9, 371/1-11, 372, 372-1. ZKP-G člen 20. ZVS. Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže (ZZNTNSGS 1946) člen 5.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – prekoračitev obtožbe – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo – razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe – opis kaznivega dejanja – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – zahteva za varstvo zakonitosti – upravičenec za vložitev – zakoniti zastopnik verske skupnosti
Opis dejanja, ki ne navaja časa in kraja, kjer naj bi obsojenec deloval in ne vsebuje načina storitve oziroma opisa vloge obsojenca, obsojencu ne zagotavlja uveljavljanja učinkovite obrambe in ne preprečuje, da ne bi bil v isti zadevi še enkrat obsojen.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004908
ZKP člen 372, 372-5, 506, 506/1, 506/4. KZ člen 50, 50/3.
kazenska sankcija - pogojna obsodba - poseben pogoj v pogojni obsodbi - enotna kazen - postopek za preklic pogojne oobsodbe
Ker je bila določena kazen iz pogojne obsodbe že upoštevana v drugi sodbi, je izgubila svojo pravno samostojnost in bi bilo mogoče novo pogojno obsodbo preklicati samo v celoti pod pogoji iz nove sodbe.
ugotovitev državljanstva – prenehanje jugoslovanskega državljanstva - dovoljena revizija – razlaga zakona – metode razlage – dvojno državljanstvo – retroaktivna uporaba zakona
Po 23. členu ZDrž 1964 je jugoslovansko državljanstvo ex lege prenehalo tistim dvojnim državljanom, ki so živeli v tujini in so pridobili tuje državljanstvo.
Ko gre za kumulacijo nedenarnih zahtevkov v pomenu določbe drugega odstavka 41. člena ZPP, mora biti vrednost spornega predmeta določena za vsak zahtevek posebej. Navedba zgolj ene, skupne vrednosti ima zato enake posledice kot popoln izostanek vrednosti spornega predmeta.
predlog za dopustitev revizije – nepopoln predlog za dopustitev revizije – opredelitev pravnega vprašanja
Stranka mora po četrtem odstavku 367. b člena ZPP med drugim natančno in konkretno opredeliti pravno vprašanje, glede katerega predlaga dopustitev revizije, česar tožnik ni storil.
Ker gre za zahtevke z različno podlago in med različnima strankama, bi bila lahko revizija dovoljena le, če bi bila določena vrednost vsakega posameznega zahtevka.
POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004943
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1. Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND) člen 2, 3, 3-3, 3-4. Zakonik o sodnem kazenskem postopanju (ZSKP, 1929).
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – protispisnost – nejasen izrek - uporaba določb Zakona o sodnem kazenskem postopku kot pravnih pravil - pravice obrambe – zaslišanje obremenilnih prič – načelo neposrednosti - kazniva dejanja zoper narod in državo – načelo zakonitosti – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja
Pravica do neposredne izvedbe obremenilnih dokazov je bila tudi že v času sojenja po takrat veljavnih pravnih pravilih Zakona o sodnem kazenskem postopku ena temeljnih pravic in bistvena za uresničevanje učinkovite obrambe.
zahteva za izredno omilitev kazni – zdravljenje – povrnitev škode
Povrnitev škode, povzročene s kaznivim dejanjem, je obsojenkina dolžnost, ki izhaja iz pravnomočne sodbe, in ni okoliščina, ki bi jo bilo mogoče upoštevati pri odločanju o zahtevi za izredno omilitev kazni.
ukrep tržnega inšpektorja – priglašena dejavnost – izpolnjevanje pogojev za opravljanje priglašene dejavnosti
Če zasebnik opravlja dejavnost, ki je nima priglašene pri pristojnem organu, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje priglašene dejavnosti, pristojni inšpekcijski organ izda odločbo o prepovedi opravljanja te dejavnosti.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog za dopustitev revizije - nediferencirana vrednost revizijsko izpodbijanega dela - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V tej zadevi ni mogoče ugotoviti, ali vrednost izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe presega prag iz četrtega odstavka 367. člena ZPP. Toženka v predlogu te vrednosti ni opredelila in tudi ni navedla, koliko naj bi po njenem stališču znašala pravična denarna odškodnina.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – procesna odločitev – zelo hude posledice
Z očitkom bistvene kršitve postopka v upravnem sporu dovoljenosti revizije ni mogoče utemeljevati, saj se ta revizijski razlog presoja le tedaj, kadar je izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije.
V obravnavanem primeru gre za procesno odločitev in vsebina zadeve ni bila predmet presoje v upravnem sporu na prvi stopnji. Ker gre za procesno odločitev in presojo pravočasnosti pritožbe v upravnem postopku, utemeljevanje hudih posledic, ki naj bi tožniku nastale, ni možno s trditvami in navajanjem okoliščin, ki se nanašajo na odločitev upravnega organa prve stopnje, saj o vsebini zadeve ni bilo odločeno.
sprejem v državljanstvo – pogoji za sprejem – neprekinjeno bivanje v Sloveniji
Ker prvi tožnik ni izkazal pogoja neprekinjenega dejanskega življenja v državi in torej ne pogoja, ki ga določa 19. člen ZDRS-Č za sprejem v državljanstvo, je bila njegova prošnja za sprejem v državljanstvo utemeljeno zavrnjena, posledično pa tudi prošnje za sprejem v državljanstvo RS njegovih družinskih članov.
DRUŽINSKO PRAVO - MATIČNE KNJIGE - UPRAVNI POSTOPEK
VS1011814
ZUP člen 274, 274/2, 275. ZODPM člen 9. ZMK člen 21.
odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici – kršitev materialnega prava – izbris zaznambe očetovstva v matični knjigi
Revizijsko sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je prvostopni organ očitno kršil določbe Zakona o matičnih knjigah, ko je štel potrdilo Sveta za zdravstvo in socialno politiko pri Mestnem ljudskem odboru v ... z dne 17. 11. 1948 za relevanten izpisek iz uradne evidence oziroma za javno listino o zakonitem priznanju očetovstva, na podlagi katere bi lahko skladno z 21. členom ZMK vpisal pokojnega A.A. kot revidentovega očeta. Pravilna je tudi nadaljnja presoja, da je treba zakonitost priznanja očetovstva ocenjevati po tedaj veljavnih predpisih, torej določbah Temeljnega zakona o razmerjih med starši in otroki, ki je zahteval za zakonito priznanje očetovstva tudi soglasje matere. Tako soglasje pa v obravnavanem primeru iz navedenega potrdila ni razvidno.
Ko je poseg v prostor, ki je predmet inšpekcijskega ukrepanja, definiran z drugimi podatki, da ni dvoma, za kateri objekt gre, izrek odločbe zaradi napačne navedbe parcelne številke ni toliko nejasen, da odločba ne bi mogla biti izvršljiva. Ker je bil poseg v prostor v odločbi dovolj natančno določen, je šlo pri napačni navedbi parcelne številke v inšpekcijski odločbi za očitno pomoto, ki jo je mogoče odpraviti z izdajo popravnega sklepa po določbi 223. člena ZUP.
ZUS-1 člen 64, 64/3, 64/4, 83, 83/3. ZUP člen 281, 281/1.
nedovoljena revizija – s sodbo odpravljen upravni akt – revizija prizadete stranke
Ko je bilo z izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ugodeno tožbi in odpravljena odločitev tožene stranke ter je le-ta postala kot državni organ zavezanec za izvršitev pravnomočne sodbe po določbi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 in se je zaradi učinkov odprave v upravnem postopku zadeva vrnila v stanje pred izdajo odločitve, kar pomeni, da tudi v upravnem postopku še ni dokončno odločeno, revizija ni dovoljena (tretji odstavek 83. člena v zvezi z drugim odstavkom 2. člena ZUS-1).
promet z gozdnimi zemljišči – odobritev pravnega posla
Za uporabo tretjega odstavka 47. člena ZG je pravno pomembna okoliščina le lastništvo zemljišča, ki meji na zemljišče, ki se prodaja. Pri tem pa kot lastnik zemljišča ni izključena Republika Slovenija.
ZMZPP člen 5, 12, 12/2, 19. Evropska konvencija o obvestilih o tujem pravu člen 3, 10.
odgovornost za stvarne napake - ugotavljanje vsebine tujega prava - prodajna pogodba - uporaba tujega prava - lex electa - pogodba o izbiri prava - izključitev odškodninske odgovornosti po angleškem pravu - zastaranje po angleškem pravu - uporaba nacionalnega procesna prava - lex fori - odstop od pogodbe po angleškem pravu
Iz določb MEKOTP izhaja (le) vzpostavitev dialoga med organi držav podpisnic, ki zavezuje samo v smislu obveznosti, da se na zaprosilo odgovori (prim. 10. člen MEKOTP), ne pa da se vprašanje tudi postavi. Ker pa MEKOTP v zvezi z obveznostjo oblikovanja zaprosila za obvestilo o tujem pravu ne določa ničesar, ostaja to vprašanje v domeni domačega mednarodnega zasebnega prava.
Ker sta temeljni načeli, avtonomija volje strank in dispozitivnost, bistveni sestavni del mednarodnega pogodbenega prava, sta sodišči prve in druge stopnje morali uporabiti angleško pravo – lex electa (prim. prvi odstavek 19. člena ZMZPP). Pogodba o izbiri prava ni nedopustna samo zato, ker država izbranega prava morda ni podpisnica Konvencije o pravu, ki ga je treba uporabiti v primeru odgovornosti proizvajalca, pa čeprav sta pogodbeni stranki izbrali angleško pravo prav zato.
Sodišča Republike Slovenije v pravdnem postopku obravnavajo in odločajo v sporih po pravilih slovenskega procesnega prava (lex fori), tudi če so stranke tujci in če je treba o utemeljenosti tožbenega zahtevka odločati na podlagi tujega materialnega prava. V procesnem pravu je uporaba lex fori pravilo, zakon pa samo izjemoma napotuje na kakšno drugo pravo (sposobnost strank v postopku). Za dokazne standarde, na katerih temelji dokazna ocena, ni sporno, da se uporablja lex fori.