dovoljenost revizije – razrešitev prodekana – vrednost – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Ne gre za zadevo, v kateri je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, revident pa tudi ni izpostavil pomembnega pravnega vprašanja na zahtevan način, niti ni izkazal obstoja neenotne sodne prakse sodišča prve stopnje, pa tudi ne obstoja zelo hudih posledic.
Ob enakih pogojih se med kmeti, uvrščenimi na isto mesto, določi pravica do nakupa po vrstnem redu, ki ga določa drugi odstavek 23. člena ZKZ-UPB1.
S tem, ko tožnika nista izkazala, da izpolnjujeta pogoj iz 1. točke drugega odstavka 23. člena ZKZ-UPB1 (da jima kmetijska dejavnost pomeni edino oziroma glavno dejavnosti), ne moreta uspešno v revizijskem postopku izpodbijati prvostopenjske upravne odločbe o odobritvi pravnega posla za promet s kmetijskim zemljiščem.
vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga - zakonske zamudne obresti - vsebina predloga - predlog za dopustitev revizije - stranska terjatev - uveljavljanje pravic pri delodajalcu in sodno varstvo - razlika v plači
Obresti so stranska terjatev in se glede na prvi odstavek 39. člena ZPP pri ugotavljanju vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne upoštevajo. Določbe ZPP sicer ne omejujejo dopustitve revizije v delovnih in socialnih sporih pri 2.000 EUR, kar pa ne pomeni, da za vložitev revizije ni potrebna sploh nobena vrednost. Ker vrednosti zamudnih obresti glede na določbo prvega odstavka 39. člena ZPP ni, glede izpodbijanega dela o zamudnih obrestih sodišče revizije ne more dopustiti.
Ker glede uporabe 204. člena ZDR tožena stranka ni niti ustrezno obrazložila spornega pravnega vprašanja niti ni navedla okoliščin, ki bi kazale na njegovo pomembnost, je sodišče predlog za dopustitev revizije v tem delu zavrglo.
Ker judikati, na katere se sklicuje tožena stranka, kažejo na to, da glede vprašanja začetka teka zastaralnega roka v zvezi s terjatvami delavcev iz delovnega razmerja, ko je bil predhodno voden spor o prenehanju delovnega razmerja, praksa Vrhovnega sodišča ni povsem enotna, glede posebne terjatve delavca za plačilo nadomestila plače za čas bolniške odsotnosti pa (ob neizkazani praksi Vrhovnega sodišča) ni enotnosti v praksi višjega sodišča, so podani pogoji za dopustitev revizije v predlaganem obsegu.
ZPP člen 367a. ZDR člen 130. Kolektivna pogodba za lesarstvo Slovenije člen 53.
predlog za dopustitev revizije - neenotna praksa sodišča druge stopnje - stroški za prehrano med delom - organizirana prehrana
Ker predlog za dopustitev revizije utemeljeno navaja različno prakso pritožbenega sodišča (v zvezi z obveznostjo delodajalca za povrnitev stroškov za prehrano med delom) in dejstvo, da Vrhovno sodišče o tem še ni odločilo, mu je bilo potrebno ugoditi.
dovoljenje za stalno prebivanje – dejansko stanje v reviziji
Ker revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1), je revizijsko sodišče tožničino revizijo preizkusilo po uradni dolžnosti glede pravilne uporabe materialnega prava. Pri tem je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje uporabilo določbe 41. člena ZTuj-1 pravilno.
ZUS-1 člen 2, 2/2, 36, 36/1-3, 76, 82. ZUP člen 135, 135/4. ZVO-1 člen 51, 51/2, 66.
pravni interes za tožbo – zavrženje tožbe – sklep o ustavitvi postopka po uradni dolžnosti – stranski udeleženec postopka, začetega po uradni dolžnosti – okoljevarstveno soglasje – državni lokacijski načrt – sodne takse
Ker tožnik zaradi spremembe podzakonskega akta ne more biti stranski udeleženec v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja za državni lokacijski načrt po Zakonu o varstvu okolja – ZVO-1, je pravilna in zakonita odločitev sodišča prve stopnje, ki je njegovo tožbo zavrglo.
ZUS-1 člen 5, 5/1, 36, 36/1-4, 109, 109/2. ZUP člen 274, 277, 277/2.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – odločba, s katero je bil upravni akt odpravljen ali razveljavljen - razveljavitev po nadzorstveni pravici
Ker je bila z odločbo, izdano na podlagi nadzorstvene pravice, razveljavljena odločba prvostopnega upravnega organa, s tem postopek v zadevi ni bil končan, saj bo moral pristojni prvostopni upravni organ o zahtevku oziroma vlogi vlagatelja odločati ponovno.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje - osnova za obračun plače sodnika
Glede na ureditev osnove za obračun plač sodnikov v spornem obdobju, ustavno pravno občutljivost razmerij med posameznimi vejami oblasti, ki se odraža tudi kot občutljivost razmerij med plačami posameznih nosilcev oblasti, pa tudi glede na pomen osnove za obračun plače sodnika, ki se mora v enaki vsebini upoštevati za večje število upravičencev, ki tako osnovo uveljavljajo pred sodišči, Vrhovno sodišče ugotavlja, da je od odločitve o veljavni osnovi za obračun plače sodnika mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju.
promet s kmetijskim zemljiščem – odobritev pravnega posla – priposestvovanje
Opustitev odobritve pravnega posla, za katero revident meni, da je v obravnavani zadevi podana, bi bilo mogoče uveljavljati le v primeru, če bi bili izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 19. člena ZKZ-UPB-1.
veterinarska uprava – proizvodnja hrane za male živali – pogoji za registracija živilskega obrata
Določbe o roku prilagoditve obstoječih obratov določbam Pravilnika o ravnanju z živilskimi odpadki in minimalnih higiensko-tehničnih pogojih, ki jih morajo pri tem izpolnjevati objekti in prevozna sredstva veljajo le za tiste obrate, ki so že bili registrirani, in ne morejo veljati za tiste, za katere se šele vlaga zahteva za registracijo.
prepozna tožba – zavrženje tožbe – pritožbena novota – pravilno vročanje po ZUP – vročitev v hišni predalčnik – vročanje v zaporu
Če organ oziroma pošta nista seznanjena s tem, da se stranka nahaja v zaporu, se ne more opraviti vročanje upravne odločbe po 93. členu ZUP. Če je v takem primeru opravljeno vročanje po 87. členu ZUP in je bila odločba tožniku puščena v hišnem predalčniku, se šteje, da mu je bila vročena z dnem preteka 15-dnevnega roka za dvig pošiljke, šteto od dneva, ko mu je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispeli pošiljki.
dovoljenost revizije – razrešitev dekana – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Revident ni izpostavil pomembnega pravnega vprašanja na zahtevan način, pa tudi ne izkazal neenotne sodne prakse sodišča prve stopnje ali obstoja zelo hudih posledic.
državljanstvo – sprejem v državljanstvo – prepozno vložena vloga - materialni prekluzivni rok
Ker sta tožnika novi prošnji za sprejem v državljanstvo vložila po izteku zakonsko določenega roka, je odločitev tožene stranke, ki je njuni prošnji kot prepozni zavrgla, pravilna.
ZPOmK-1 člen 6, 37, 54, 56, 61. ZUS-1 člen 9, 9/1, 11, 12, 12/1, 12/2, 14, 14/1, 65, 65/1, 83, 83/1, 83/2, 83/3, 88, 89. URS člen 127, 158. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti člen 81.
dovoljenost revizije - preprečevanje omejevanja konkurence - usklajeno ravnanje na trgu - zavrženje revizije
Zoper pravnomočno sodbo, ki jo izda Vrhovno sodišče po ZPOmK-1, revizija ni dopustna.
predlog za dopustitev revizije - pogoji za dopustitev - plačilo razlike v plači
Na podlagi navedb tožnika v predlogu za dopustitev revizije Vrhovno sodišče ugotavlja, da ne obstajajo pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP.
dvakratno podržavljenje istega zemljišča različnima upravičencema na podlagi različnih predpisov - vrnitev zemljišča v naravi – močnejša pravica
Kadar se odloča o vrnitvi zemljišča, ki je bilo dvakrat podržavljeno različnima upravičencema sta pomembna argumenta za vračilo v naravi: način podržavljenja in vrstni red podržavljenja.
Spor o ugotovitvi državljanstva ni spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti, zato ni izkazan pogoj za dovolitev revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revidentka zgolj s sklicevanjem na 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala pogoja za dovoljenost revizije.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost – izvršilni postopek – nadomestno dejanje po izvršilnem naslovu
Upnica je predlagala izvršbo na podlagi izvršilnega naslova za nadomestno dejanje, ki ga mora storiti dolžnik. Za odločanje o takem predlogu za izvršbo (in za samo izvršbo) pa je po določbi 224. člena ZIZ krajevno pristojno sodišče, na območju katerega mora dolžnik izpolniti obveznost iz izvršilnega naslova, vključno z odločanjem o stroških, ki bodo nastali s tem, da bo nekdo drug ali sam upnik opravil dolžniku v izvršilnem naslovu naloženo dejanje.