postopki sprejema osebe na zdravljenje oziroma obravnavo - sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - prisilna privedba - prostovoljno sodelovanje
Pritožba utemeljeno poudarja, da je podlaga za odredbo privedbe s strani sodišča sklep o zadržanju osebe v psihiatrični bolnišnici, ki ga lahko to ob upoštevanju vseh pogojev iz prvega odstavka 44. člen ZDZdr izda le na predlog izvedenca in zoper katerega se ima oseba (nasprotni udeleženec) pravico pritožiti. Šele če prostovoljna izvršitev takšnega sklepa ni možna, lahko sodišče (ob smiselni uporabi pogojev iz drugega in tretjega odstavka 52. člena ZDZdr) odredi privedbo.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00051581
ZDZdr člen 2, 2-10, 39, 39/1, 43, 43/1, 46, 46/2, 47, 47/3. ZPP člen 252, 252/1, 252/2.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - najbližja oseba - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - zaupnost pacientovih osebnih podatkov
Res so podatki o zdravljenju osebe zaupni podatki, vendar lahko sodišče s sklepom določi, da se v te podatke vpogleda, če je to potrebno za pravilno ugotovitev stanja osebe.
Res je v ukrepu sprejema na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča moč zaznati elementa odvzema prostosti. Vendar gre za sprejem na zdravljenje brez privolitve, če so izpolnjeni pogoji z 39. člena ZDZdr. To pomeni, da gre za varovanje predvsem sprejete osebe, lahko pa tudi drugih oseb, če bi bile prizadete.
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitev izvedenca odločilo, da se nasprotni udeleženki omeji pravica do prisotnosti pri nadaljnjem izvajanju dokazov. To je ugotovilo na podlagi ocene izvedenca, da bi v nasprotnem primeru nastale škodljive posledice za zdravje osebe, ker bi jo prisotnost pri izvajanju nadaljnjih dokazov še dodatno vznemirila.
Pritožnik se je v postopku pojavil prvič po izdaji izpodbijanega sklepa. Sodišče je ugotovilo, da sprejeta oseba želi, da je to njena najbližja oseba. Gre za osebo, ki jo določa 2. člen ZDZdr. Zato mu je pravilno v nadaljevanju postopka priznalo status udeleženca. V postopku je navajal nove dokaze, ki jih sodišče še ni moglo preveriti. Ker mu ni bil priznan status v postopku prej, ni mogel teh dokazov navajati prej, zato pritožbeno sodišče šteje te dokazne predloge za pravočasne. Zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja je bilo treba sklep delno razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
prisilna hospitalizacija - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju - ocena ogroženosti - dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje - pomanjkljiva obrazložitev - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - ogrožanje življenja s samomorom
Nezmožnost razlikovanja med bolezenskim doživljanjem in dejanskim dogajanjem sama po sebi ne zadostuje za sklep o neogibnosti zadržanja v bolnišnici. V sklepu je ugotovljeno, da je za umiritev bolezni potrebno jemanje ustrezne terapije. Pritožnik utemeljeno uveljavlja, da za utemeljenost zadržanja v bolnišnici manjkajo okoliščine, ki bi utemeljevale sklep, da tega ne bi bilo mogoče zagotoviti v domačem okolju.
prisilna hospitalizacija - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju - bipolarna afektivna motnja - ocena ogroženosti
Izpolnjeni so vsi pogoji iz 39. člena ZDZdr, saj je zaradi narave duševne bolezni potrebno, da se pritožnico zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom, njena odklonitev zdravljenja pa je posledica duševne bolezni in s tem povezane nesposobnosti razumevanja lastnega stanja, ne pa posledica zavestne in razumske odločitve.
ZDZdr člen 39, 67. URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - ocena ogroženosti - samomorilnost - agresija
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilen ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena URS), pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete (35. člen URS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja (tretji odstavek 51. člen URS). Dovoljen je zgolj v izjemnih primerih, ko so zanesljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr.
zavrženje pritožbe - rok za pritožbo - nujna zadeva - tek procesnega roka - prekluzivni pritožbeni rok - duševno zdravje - hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - oddelek pod posebnim nadzorom - nujni primer - pravni pouk
Na podlagi 67. člena ZDZdr je zaradi nujnosti in hitrosti tovrstnih zadev določen krajši pritožbeni rok, in sicer tri dni od dneva vročitve sklepa. Na dolžino roka je bil pritožnik pravilno opozorjen v pravnem pouku, ki ga je vseboval izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - problem prezasedenosti socialno varstvenih zavodov - sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom - podaljšanje ukrepa - namestitev v psihiatrično bolnišnico - namestitev v varovani oddelek - tehtanje okoliščin - razveljavitev sklepa
Pri nasprotnem udeležencu so izpolnjeni vsi zakonski pogoji iz 74. člena ZDZdr za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve na podlagi 75. člena ZDZdr.
Če sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz 75. člena ZDZdr za sprejem v varovani oddelek brez privolitve, s sklepom odloči, da se osebo sprejme v varovani oddelek. V sklepu se določi tudi čas zadržanja v varovanem oddelku, ki ne sme biti daljši od enega leta, in socialno varstveni zavod, ki naj osebo sprejme (drugi odstavek 48. člena ZDZdr).
Odgovor posamičnega zavoda, da ima zasedene vse postelje, ne more biti zadosten razlog za (podaljšanje) bivanja nasprotnega udeleženca na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice. Sodišče bi moralo najprej tehtati ter medsebojno primerjati pojasnila zavodov glede njihove zasedenosti, kapacitet ter možnosti čimprejšnje namestitve in jih primerjati tudi s podatki v pregledu aktualnih podatkov o zasedenosti v varovanih oddelkih, ki je objavljen na spletnih straneh Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), ki se mesečno spreminjajo. Potrebno bi bilo upoštevati tudi naravo bolezni ter potrebe nasprotnega udeleženca.
Za izpodbijano odločitev, upoštevajoč okoliščine konkretnega primera, zaenkrat ni zadostnih in utemeljenih razlogov, kljub ugotovitvam sodišča o prezasedenosti vseh varovanih oddelkov socialno varstvenih zavodov v Republiki Sloveniji. Namestitev oseb v psihiatrični bolnišnici po zaključku zdravljenja je lahko le skrajen ukrep, ko so izčrpane vse druge možnosti. Dejstvo je, da takšna namestitev obremenjuje prostorske, tehnične in kadrovske kapacitete psihiatrične bolnišnice, ki tudi niso prilagojene in ne morejo nuditi osebam s težavami v duševnem zdravju takšne terapevtske oskrbe, kot jim jo z usposobljenim kadrom lahko da ustrezen socialno varstveni zavod.
NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00056338
ZDZdr člen 74, 74/1.
namestitev v varovani oddelek - varstvo v domu za starejše občane - podaljšanje pridržanja - brez privolitve osebe - ogrožanje življenja in zdravja - duševna motnja - zmožnost presoje realnosti - izvedensko mnenje - izvedenec psihiatrične stroke - bolnišnično zdravljenje - druge oblike zdravljenja
Zdravstveno stanje udeleženca je sedaj in bo tudi v bodoče takšno, da obstaja možnost ogrožanja zdravja drugih. Zanj je najprimernejše, da je nastanjen v varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda, kjer je pod stalno kontrolo usposobljenega medicinskega in negovalnega kadra. Težav, ki so povezane z njegovo boleznijo, pa tudi ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. Prav tako pa tudi ni možno na kakšen drugačen način preprečiti ogrožanja njegovega zdravja in zdravja ljudi v njegovi okolici.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - namen ukrepa - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - zdravljenje na zaprtem oddelku
Sprejem osebe brez privolitve v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda na podlagi sklepa sodišča, potem ko je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno, predstavlja resen poseg v osebno svobodo posameznika. Utemeljuje ga na eni strani obstoj duševne motnje pri osebi, zoper katero se ukrep odreja (ugotovitvam sodišča prve stopnje o obstoju te pritožbi ne nasprotujeta), in na drugi strani visoka stopnja ogroženosti življenja in zdravja drugih ali obravnavane osebe same. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi U-I-477/18-19 s 23. 5. 2019 poudarilo, da gre za ukrep, s katerim se najprej uresničuje varstveni vidik, torej da se prepreči ogroženost življenja in zdravja drugih ali obravnavane osebe in še terapevtski vidik, ki je povezan z oskrbo, varstvom in zdravljenjem osebe, ki naj poteka v ustreznem terapevtskem okolju. Zgolj varstveni in terapevtski cilj skupaj lahko utemeljita dopustnost posega v osebno svobodo pridržane osebe z duševno motnjo.
MEDICINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTANOVE - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00048304
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39, 66, 67, 67/3, 71.
duševno zdravje - ambulantno zdravljenje - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - brez privolitve osebe - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - prisilni ukrep - pravica do prostovoljnega zdravljenja - shizofrenija - poslabšanje zdravstvenega stanja - dokaz s sodnim izvedencem - izvedensko mnenje - pravnomočnost sklepa
Brez ustreznega zdravljenja bi se bolezenskega simptomatika in hudi občutki ogroženosti stopnjevali. To pa bi lahko predstavljalo hudo ogroženost zdravja pridržane osebe, pa tudi zdravja in življenja drugih, saj je zaradi občutkov ogroženosti z avtom že brezglavo bežala po cesti in nevarno prehitevala. Da bi se uvedla ustrezna antipsihotična terapija in dosegel zaželeni učinek ter da bi paranoidna simptomatika začela izzvenevati, je potrebno obdobje dveh tednov. Milejše oblike pomoči pa v tem trenutku ne pridejo v poštev, ker je pridržana oseba zaradi občutka ogroženosti nekritična in ne bi zmogla ustrezno sodelovati pri zdravljenju ter se držati navodil.
MEDICINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTANOVE - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00045246
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1.
duševno zdravje - psihiatrično zdravljenje - ogrožanje življenja - bolnišnično zdravljenje - ambulantno zdravljenje - posebni nadzor - brez privolitve osebe - psihiatrično izvedensko mnenje - psihično nasilje
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode, pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete in pravico do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenja. Dovoljen je zgolj v izjemnih primerih, ko so zanesljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr.
najbližja oseba - ambulantno zdravljenje - nerojeni otrok - varovanje zdravja
Sodišče prve stopnje bi torej moralo v postopku vsaj preveriti, ali je šteti partnerja za najbližjo osebo po 10. točki drugega člena ZDZdr, sicer pa glede na podatke v spisu in izpovedbo nasprotne udeleženke odločiti, da se partnerja zasliši kot drugo osebo, ki bi lahko dala podatke, pomembne za odločitev. Zaslišanje partnerja je torej pomembno ne le zato, da bi si tako lahko ustvarilo vtis o odgovornosti partnerja, njegovem načinu življenja in njegovi zmožnosti za preživljanje družine, kot navaja pritožnica, pač pa zato, da bi lahko pridobilo podatke, potrebne za odločitev, ali so podani pogoji za ambulantno zdravljenje nasprotne udeleženke oziroma za nadzorovano obravnavo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00043738
ZDZdr člen 39. ZPP člen 123, 124, 124/2. ZNP-1 člen 42. URS člen 19, 35, 51.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - poseg v ustavne pravice posameznika - pogoji za izrek ukrepa - duševna motnja - ogroženost zdravja - ogroženost življenja - zapisnik z naroka - vsebina zapisnika o naroku za glavno obravnavo - pripombe na zapisnik - pravica do ugovora
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, je ukrep, s katerim se občutno poseže v osebno, telesno in duševno integriteto pridržane osebe. Zaradi zdravstvenih in terapevtskih ciljev, ki se s tem ukrepom uresničujejo, je ta ukrep potreben in dopusten, kadar oseba zaradi narave svoje duševne motnje ni več sposobna oblikovati pravnorelevantne volje glede svojega zdravljenja in je namenjen preprečevanju nadaljnjega ogrožanja ter oskrbi, varstvu in zdravljenju osebe, da bi se odpravili vzroki, ki so narekovali odreditev takega ukrepa.
Udeleženec hudo ogroža svoje zdravje in življenje, ker je do svojega stanja popolnoma nekritičen in ni pripravljen jemati zdravil, odklonil pa je tudi psihološko testiranje in terapevtske pogovore, brez zdravljenja pa njegova simptomatika ne bo izzvenela, še več njegova bolezenska slika je že kronificirana, v teh primerih pa pacienti remisijo kljub terapiji vse težje dosežejo, kar se očitno kaže tudi pri udeležencu, saj v času tritedenske hospitalizacije še vedno ni bistvenih sprememb glede njegovega zdravstvenega stanja.
Zapisnik mora obsegati bistvene podatke o vsebini dejanja. Na podlagi drugega odstavka 124. člena ZPP imajo stranke pravico prebrati zapisnik in ugovarjati zoper vsebino zapisnika. Pooblaščenec udeleženca je tako imel možnost ugovarjati, da v zapisniku ni odgovora izvedenke na njegovo vprašanje glede prisilnega zdravljenja udeleženca, vendar te pravice ni izkoristil in zato s pritožbeno trditvijo, da mu je izvedenka na izrecno vprašanje, ki ga v zapisniku ni, pojasnila, da v bolnišnici pri konkretnem bolniku pravzaprav ne uporabljajo nobenih mehanizmov za prisilno zdravljenje, ne more uspeti.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - podaljšanje zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice - podaljšanje ukrepa - pogoji za izdajo ukrepa - manija - nujnost in sorazmernost ukrepa
V obravnavani zadevi se odloča o podaljšanju zadržanja v oddelku pod posebnim nadzorom, za kar se smiselno uporabljajo določbe ZDZdr o sprejemu na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča (drugi odstavek 70. člena ZDZdr).
Še vedno so izpolnjeni zakonski pogoji za zadržanje pritožnika na zdravljenju za nadaljnja dva tedna.
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - poseg v osebno svobodo - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - hiter postopek - nujen ukrep - presoja dokazov o pravnoodločilnih dejstvih - izvajanje dokazov po uradni dolžnosti - zavarovanje pravic - preuranjena odločitev - milejši ukrep
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve predstavlja hud poseg v človekove pravice. Dopusti se lahko le, če so kumulativno izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr: če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje; in če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo). Sodišče mora v vsakem primeru ugotoviti konkretne okoliščine in presoditi ali so te takšne, da omogočajo sklep o realni ogroženosti varovanih dobrin.
V postopkih, v katerih se odloča o pravicah in interesih oseb, ki imajo težave v duševnem zdravju, mora sodišče po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi teh oseb (6. člen ZNP-1) in je dolžno ugotavljati tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navedli ter izvajati dokaze tudi brez predlogov udeležencev (7. člen ZNP-1).
V odločbi je treba konkretno obrazložiti izpolnjenost vseh pogojev za prisilno zdravljenje nasprotnega udeleženca. Zastavlja se vprašanje dopustnosti kontinuiranega relativno kratkotrajnega (14 dni) prisilnega zdravljenja ob vsakokratnem poslabšanju zdravstvenega stanja nasprotnega udeleženca. Treba je skrbno presoditi, ali ni mogoče vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr odvrniti z milejšimi oblikami pomoči (predpostavka iz tretje alineje navedenega zakonskega določila).
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - zakonski pogoji za izrek ukrepa - sorazmernost in nujnost ukrepa - demenca - pritožba zoper sklep - rok za odločitev o pritožbi
Izpolnjene so vse predpostavke za izrek ukrepa zadržanja in zdravljenja (brez privolitve) na oddelku pod posebnim nadzorom, kakor to predvideva 39. v zvezi s 53. členom ZDZdr.
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - hujše ogrožanje zdravja ali premoženja - duševna motnja - dokaz s sodnim izvedencem - izbira ukrepa - nujnost in sorazmernost ukrepa - časovna veljavnost začasnega zadržanja
Izvedenec psihiater je ugotovil, da je pri pridržani osebi podana duševna motnja in da je pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom nujno potrebno v ustreznem času, da se vzpostavi sodelovanje preiskovanca in večja naklonjenost jemanju antipsihotične terapije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00040394
ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZZVZZ člen 63. ZZDej člen 44f.
pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev - pogodba o koncesiji - dostop do storitev - opravljanje zdravstvene storitve - fiksni stroški - uporaba poslovnega prostora - izpodbijanje dokazne ocene - zavrnitev dokaznih predlogov - nerelevantna dejstva - nesubstanciran dokazni predlog - nedovoljene pritožbene novote - pravilna uporaba materialnega prava - razlaga pogodbenih določil - metode razlage - jezikovna razlaga - logična razlaga zakona - sistematična razlaga
Tožeča stranka neutemeljeno enači vprašanje opravljenih zdravstvenih storitev in vprašanje zagotavljanja zdravstvenih storitev. Če vprašanje števila opravljenih storitev res ne vpliva na obstoj pravice do glavarine, pa nedvomno ne drži, da vprašanje zagotavljanja zdravstvenih storitev nima nobene zveze s pravico do glavarine. Zagotavljanje zdravstvenih storitev ne pomeni izvedbe določenega števila zdravstvenih storitev, temveč pomeni zagotavljanje možnosti dostopa potencialnih uporabnikov do izvajalca storitev. V ta namen se je tožeča stranka zavezala, da bo v določenem časovnem okvirju zagotavljala možnost dostopa do zdravstvenih storitev in za ta namen je tudi prejemala glavarino.
nadzorovana obravnava - sprejem v nadzorovano obravnavo na podlagi sklepa sodišča - izpolnitev zakonskih pogojev - pogoji za nadzorovano obravnavo - kriteriji - nadzorovana obravnava v domačem okolju - smiselna uporaba ZPP
Zdravljenje osebe v nadzorovani obravnavi je dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: če gre za osebo s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, če se je že zdravila v psihiatrični bolnišnici brez privolitve, če je že ogrožala svoje življenje ali življenje drugih ali če je huje ogrožala svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzročila hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in če se oseba lahko ustrezno zdravi v domačem okolju. Sodišče je ugotovilo, da so vsi pogoji podani in svoje ugotovitve natančno, jasno in prepričljivo obrazložilo.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - duševna motnja - paranoidna shizofrenija - ogrožanje življenja in zdravja - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - pravica biti navzoč pri izvajanju dokazov - prepozna pritožba v nepravdnem postopku
Obstajajo tehtni razlogi, da sodišče druge stopnje upošteva tudi pritožbo same udeleženke, vloženo po poteku pritožbenega roka; izrečen je prisilni ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode udeleženke, pač pa tudi v pravico do varstva njene duševne integritete in v pravico do prostovoljnega zdravljenja, pri čemer z obravnavanjem njene pritožbe pravice drugih oseb ne bodo prizadete.