CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00076954
ZZVZZ člen 86. ZDR-1 člen 59, 60, 61, 62, 62/2, 63, 63/2. ZVZD-1 člen 3. ZPP člen 339, 339/2-14.
zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - pogodba o zaposlitvi - agencijski delavec - varnost pri delu - notranje razmerje - viličar - oljni madež na tleh - vzdrževanje in servisiranje - nezgoda na delovnem mestu - kršitev predpisov - protipravnost ravnanja - odškodninska odgovornost - predpostavke odgovornosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Delodajalec, agencija, ne more biti v notranjem razmerju med agencijo in uporabnikom odgovorna za konkretne ukrepe zagotavljanje varnega dela pri uporabniku. Ali preneseno na konkretni primer, formalni delodajalec zavarovanca ne more biti dejansko odgovoren za pravilno vzdrževanje viličarja pri toženki. Ker je do škodnega dogodka prišlo pri toženki, ki je neposredno organizirala delovni proces in imela v bistvu položaj dejanskega delodajalca, se zaradi zgoraj obrazloženega, ugovor pasivne legitimacije izkaže za neutemeljenega.
Vsaka nezgoda na delovnem mestu še ne pomeni, da je prišlo do kršitve predpisov ali da je delodajalec za to samodejno odgovoren. Za takšen zaključek je potrebno izkazati konkreten očitek o opustitvi dolžnega ravnanja, ki ima za posledico nastanek škodne nevarnosti, kar utemeljuje protipravnost kot predpostavko odškodninske odgovornosti. Pri tem pa je treba ugotoviti tudi, ali ni nemara šlo le za slučajen (enkraten) dogodek, ki je povzročil nezgodo.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - predčasni odpust
Prognoza stanja zadržane osebe v primeru njenega odpusta je nujna predpostavka za presojo, ali se je njeno zdravstveno stanje ob izdaji izpodbijanega sklepa izboljšalo do mere, ki omogoča njen odpust, zato pri tem ne gre za preventivno zadržanje, kot to materialnopravno zmotno uveljavlja pritožba.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - hujše ogrožanje lastnega zdravja - primernost in sorazmernost ukrepa - trajanje prisilnega ukrepa
Nasprotni udeleženec zaradi ugotovljene hude duševne bolezni ni sposoben zaznavati potreb svojega stanja, prepoznati svoje bolezni, se nanjo ustrezno odzvati niti oceniti škodljivosti uživanja drog. Odklanjanje zdravljenja ni odraz njegove prave svobodne volje, ampak je posledica bolezni. Konkretno ga je že hudo ogrozilo: odrazilo se je v akutnem poslabšanju njegove bolezni, ki po ugotovitvah sodišča vodi do trajne invalidnosti pritožnika, če ostane nezdravljena. Dejanske ugotovitve o konkretni in realni pretekli in potencialni nevarnosti hujšega ogrožanja zdravja in življenja nasprotnega udeleženca utemeljujejo oceno o dopustnosti sprejema na zdravljenje brez privolitve zaradi resnega in konkretnega hudega ogrožanja pritožnika samega. Materialno pravna pogoja iz 1. in 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr za sprejem na zdravljenje brez privolitve sta izpolnjena.
pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - določitev socialnovarstvenega zavoda - bivanje v socialnovarstvenem zavodu
Sodišče namesti osebo v varovani oddelek posebnega SVZ, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr.
ZPP člen 8, 11, 111, 111/4, 115, 115/1, 115/2, 116, 116/1, 145, 145/3, 282, 282/3, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZPP-E člen 125. ZZVZZ člen 80a.
prepoved objave člankov - odsotnost strank s poravnalnega naroka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zdravstveno stanje pravdne stranke - zdravniško opravičilo - procesna sposobnost stranke - vročanje s pritrditvijo pisanj na sodno desko - domneva umika tožbe - ustavitev pravdnega postopka - nedovoljena pritožbena novota
Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti. Ne v prošnji za predložitev naroka ne v naknadno predloženem zdravniškem opravičilu ni bilo navedb, da bi se zdravstveno stanje tožnice nenadno poslabšalo tako, da bi ji to onemogočilo prihod na narok.
V skladu z ustaljeno in enotno sodno prakso je lahko zdravstveno stanje stranke upravičen razlog za zamudo roka ali dejanja le, če je nenadno in nepredvidljivo.
Bolezen sama po sebi ni opravičljiv razlog za neudeležbo na naroku. Velja nasprotno: bolezen načeloma ni opravičljiv razlog za preložitev naroka, saj pravica do sodnega varstva ene stranke ne more biti odvisna od zdravstvenega stanja nasprotne stranke. Bolezen je opravičljiv razlog za preložitev naroka le, če je v razmerju do razpisanega naroka nenadna in nepredvidljiva.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00074927
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1, 47, 47/3, 64, 64/3, 67, 67/3.
ustavna pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - sprejem na zdravljenje brez privolitve - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - izvedenec psihiatrične stroke - odločanje o pritožbi - učinek pravnomočnosti sklepa
Na podlagi tretjega odstavka 64. člena v zvezi s tretjim odstavkom 47. člena ZDZdr lahko sodišče na predlog izvedenca osebi s sklepom v celoti ali delno omeji pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov, če bi lahko nastale škodljive posledice za njeno zdravje. V konkretnem primeru je izvedenka tak predlog podala, saj je ocenila, da bi sodelovanje pri dokazovanju lahko udeleženko še dodatno vznemirilo, kar bi poslabšalo njeno psihično stanje.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve
Sodišče prve stopnje je tudi čas zadržanja (do treh mesecev, šteto od 22. 12. 2023) v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice utemeljeno oprlo na strokovno mnenje in obrazloženo prognozo izvedenca psihiatra.
duševno zdravje - sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve
Izvedenka je strokovno pojasnila, da je njena presoja realnosti (da je z njo vse v redu in da ne potrebuje vodenega zdravljenja pod nadzorom) pod vplivom bolezni oziroma zaradi bolezni hudo motena in da zaradi nje tudi ni sposobna nadzorovati svojih ravnanj (torej oceniti, če in kdaj potrebuje bolnišnično zdravljenje). Pritožničino ogrožanje lastnega življenja in zdravja je posledica bolezni. Prav zaradi nje pa je huje motena presoja realnosti in pritožnica ni sposobna obvladovati svojega ravnanja. Pogoja iz prve in druge alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr sta pravilno ugotovljena.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - hujše ogrožanje zdravja ali premoženja - pravni standard - duševna motnja
Temeljna predpostavka, da sodišče odloči o zdravljenju, je ugotovitev, da oseba trpi za eno izmed duševnih motenj. O obstoju le te je sodišče prve stopnje presojalo s pomočjo izvedenca, saj gre za strokovno vprašanje. Glede na ugotovitev izvedenca, da gre pri nasprotnem udeležencu za menjavanje razpoloženja, ki niha od hipomaničnih dejanj do depresivne zavrtosti, je očitek pritožnika, da obstoj duševne motnje ni ugotovljen, neutemeljen. Duševno motnjo namreč ZDZdr v 3. točki drugega člena opredeljuje kot začasno ali trajno motnjo v delovanju možganov, ki se kaže kot spremenjeno mišljenje, čustvovanje, zaznavanje, vedenje ter dojemanje sebe in okolja. Tudi pri vprašanju, ali je pritožnikova presoja realnosti in sposobnost obvladovanja ravnanj v posledici ugotovljene duševne motnje hudo motena, gre za strokovno vprašanje, na katerega je odgovoril izvedenec.
ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 39/1, 71. URS člen 19, 19/1, 35, 51.
duševno zdravje - sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - čas zdravljenja - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - resno ogrožanje drugih - heteroagresivnost - bipolarna afektivna motnja - duševna bolezen - nujnost posega - psihiatrična bolnišnica - ustavna pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika - prisotnost pri sprejemanju dokazov - izvajanje dokazov
Sprejem na zdravljenje brez privolitve se opravi na podlagi sklepa sodišča, ki se izda po predlogu za sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom, ali v nujnih primerih pred izdajo sklepa sodišča, če so izpolnjeni posebni z zakonom določeni pogoji. Za izrek tega ukrepa morajo biti izpolnjeni vsi zakonski pogoji, se pravi resno ogrožanje (življenja, zdravja, premoženja) sebe ali drugih, ki je posledica hudo motene voljne sfere in ki ga ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.
Zadržano osebo se lahko odpusti ali premesti na drug oddelek tudi pred potekom z izpodbijanim sklepom določenega roka, če se njeno stanje že prej toliko izboljša, da ni več pogojev za zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve (71. člen ZDZdr).
duševno zdravje - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - psihiatrično izvedensko mnenje - milejši ukrep - nadzorovana obravnava
Ker je njeno vedenje pod vplivom psihotičnega doživljanja, obstaja nenehna nevarnost poškodovanja drugih in sebe ter povzročitve večje materialne škode, zato je nujno potrebna obravnava na varovanem oddelku psihiatrične bolnišnice za obdobje šest tednov. Izvedenec je visoko strokovno usposobljen za prepoznavanje duševnih motenj in pozna odziv bolnikov na psihotična doživljanja. Tudi pretekla ravnanja nasprotne udeleženke kažejo na njena nepredvidljiva škodljiva ravnanja, ko opusti terapijo. Iz mnenja izvedenca pa izhaja, da nasprotna udeleženka trenutno živi v psihotičnem svetu, prisotne so razne halucinacije, nanašalne preganjalne in veličavske blodnje, kar vse tako vpliva na njena ravnanja, da obstaja nenehna nevarnost poškodovanja same sebe, drugih oseb in dobrin. Zato ne gre le za hipotetično nevarnost, pač pa z verjetnostjo izkazano možnost ogrožanja sebe in drugih.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - podaljšanje ukrepa - načelo izbire milejšega ukrepa - nadzorovana obravnava
Izvedenka psihiatrinja A. A. je v mnenju, ki je povzeto v omenjenem sklepu sodišča, zaključila, da potrebuje udeleženec zdravljenje z zdravili na varovanem oddelku za obdobje enega meseca, da zaradi akutnega psihotičnega doživljanja in nekritičnosti druge oblike zdravljenja niso mogoče in da predvideva, da se bo v obdobju enega meseca udeleženčevo stanje toliko izboljšalo, da bo lahko nadaljeval z zdravljenjem na odprtem oddelku.
V tem postopku je prvostopenjsko sodišče s pomočjo izvedenca psihiatrične stroke dr. B. B. ugotovilo, da se predvidevanje omenjene izvedenke ni uresničilo, da ima udeleženec kljub dosedanjemu zdravljenju še vedno popolno zabrisano realitetno kontrolo, da ob še vedno prisotnih psihotičnih doživljanjih obstaja ob odpustu iz psihiatrične bolnišnice nenehna nevarnost heteroagresivnih dejanj, ogrožanja drugih oseb in povzročitve hude premoženjske škode in da navedenih ogrožanj ni mogoče izključiti z drugimi oblikami zdravljenja. Vsi pogoji za zadržanje oziroma za nujno potrebno nadaljevanje zdravljenja udeleženca v oddelku pod posebnim nadzorom še vedno obstoje, zato je prvostopenjsko sodišče pravilno ugodilo predlogu za podaljšanje zadržanja, v skladu z mnenjem omenjenega izvedenca psihiatra.
sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševna motnja - ogrožanje življenja in zdravja - zmožnost presoje realnosti - alternativnost pogojev - prenehanje zdravljenja - poslabšanje zdravstvenega stanja - ukrep prisilnega zdravljenja - dokaz s sodnim izvedencem - agresivnost
Za odreditev prisilnega zdravljenja zadošča ugotovitev obstoja le ene od alternativno naštetih oblik ogrožanja v prvi alineji prvega odstavka 39. člena ZDZdr.
postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - duševne motnje - hujše ogrožanje lastnega zdravja - druge oblike zdravljenja - obrazložitev neuporabe milejših ukrepov
Podani so vsi pogoji za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek SVZ brez privolitve.
NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00070248
ZDZdr člen 2, 2-16, 74, 75.
psihiatrična bolnišnica - bolnišnično zdravljenje - zaključek zdravljenja - namestitev v socialnovarstveni zavod - sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - prostorska zasedenost - nujnost - poseg v človekove pravice - časovna omejenost ukrepa - duševno stanje - poizvedbe - omejitev prisotnosti pri izvajanju dokazov
Pritožnik ne bo ostal v bolnišnici za nedoločen čas, saj je rok omejen do sprejema v ustrezni zavod. Zato ne gre za primere kršitve človekovih pravic in časovno neomejeno neprostovoljno nameščanje oseb z duševno boleznijo v kapacitete, ki niso prilagojene njihovemu duševnemu stanju. Gre za začasne rešitve do namestitve v ustrezni zavod, ki je bil v času odločanja prezaseden.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - obstoj milejšega ukrepa - psihiatrično izvedensko mnenje
Sodišče prve stopnje se je po izvedenem dokaznem postopku lahko zanesljivo prepričalo, da ima pritožnik duševno motnjo (bipolarno afektivno motnjo s psihotičnimi simptomi), ki terja nujno psihiatrično zdravljenje. Pritožnik s svojim vedenjem in ravnanjem, ki je odraz njegove duševne motnje, huje ogroža svoje zdravje, saj je po zadnji hospitalizaciji v marcu letos nadaljnje zdravljenje samovoljno opustil, do svojega zdravstvenega stanja pa je povsem nekritičen. Obenem huje ogroža tudi zdravje svojih bližnjih, zlasti matere, ki jo je pred tokratnim sprejemom na zdravljenje fizično napadel. Poleg tega si pritožnik pod vplivom duševne motnje povzroča hujšo premoženjsko škodo s pretiranim zapravljanjem. Navedenega ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, zlasti ker sta pritožnikova presoja realnosti in njegova sposobnost obvladovati svoje ravnanje zaradi narave in teže duševne motnje hudo moteni. Pritožnik zato ni sposoben oblikovati pravnorelevantne volje glede svojega zdravljenja.
ZDZdr člen 39, 48, 65. ZPP člen 8. URS člen 19, 35, 51.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - brez privolitve osebe - ambulantno zdravljenje - duševna motnja
Sodišče prve stopnje je na podlagi popolno in pravilno ugotovljenega dejanskega stanja s podlago v izvedenem dokaznem postopku in ob pravilni uporabi materialnega prava povsem pravilno zaključilo, da so izpolnjeni vsi potrebni zakonski pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr za zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, kar je, glede na zdravstveno stanje zadržanega, edina oblika zdravljenja, ki prihaja v poštev v tej fazi.
pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - ogrožanje življenja ali zdravja drugih - samomorilnost - psihiatrično izvedensko mnenje - obstoj milejšega ukrepa
Sodišče pravilno sklepa, da je zadosti izkazana ogroženost, tako tožnikovega življenja kot zdravja, verjetno pa je tudi, da lahko ogroža življenje in zdravje drugih. Ni moč odvrniti teh vzrokov in ogrožanja z drugimi oblikami pomoči, saj nasprotni udeleženec zavrača zdravila.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00069078
ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-2. URS člen 19, 19/2, 35, 51, 51/3.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - odpust z zdravljenja - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševna motnja - odvisnost od drog - odvisnost od alkohola - zmožnost presoje realnosti - psihiatrično izvedensko mnenje - poseg v pravico do osebne svobode - pravica do prostovoljnega zdravljenja
V drugi alineji prvega odstavka 39. člena ZDZdr zahtevan pogoj ni izpolnjen. Udeleženec namreč nima duševne motnje, ki bi imela za posledico hudo motnjo presoje realnosti in sposobnost obvladovati svoja ravnanja. Ima sicer težave z odvisnostjo, a je njegov stik z realnostjo povsem ohranjen, sposoben pa je tudi obvladovati svoja ravnanja.