ZPP člen 154, 154/2. OT tarifna številka 15, 15/2, 15/3b.
stroški postopka – uspeh v pravdi
Ker je sodišče prve stopnje odpravilo izpodbijani odločbi toženca zato, ker so bile omejitve pri priznani pravici do premestitve na drugo delovno mesto drugačne, kakor jih je določil toženec v odpravljenih odločbah, je dosežen uspeh tožnika v sporu 50% in ne le 10%, zato je upravičen tudi do povrnitve sorazmernih stroškov postopka.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – rok za vložitev tožbe
Pri presoji pravočasnosti tožbe v sporu o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bistveno, kakšno je bilo tožničino zdravstveno stanje v času od prejema odpovedi, torej ali je bila v tem času sposobna razumeti svoja ravnanja in na prejeto odpoved ustrezno odreagirati oziroma je bila v posameznih trenutkih sposobna razumeti v kakšnem stanju je, poiskati pravno pomoč, kar pomeni ali so posamezni trenutki trajali tako dolgo, da bi lahko ustrezno zavarovala svoje pravne koristi.
delovno razmerje – elementi delovnega razmerja – prenehanje delovnega razmerja – sodno varstvo – rok za vložitev tožbe
Četudi sta stranki (nogometno društvo in trener) sklenili pogodbo o sodelovanju, je bil tožnik pri toženi stranki v delovnem razmerju, saj je imelo njuno medsebojno razmerje vse elemente delovnega razmerja.
Tožnik, ki je dne 2. 7. 2009 predlagal obnovo postopka zoper odločbo toženca, ki je postala dokončna 8. 5. 2004, je prekoračil 3-letni objektivni rok za obnovo postopka, zato je bilo postopanje toženca, ko je njegov predlog zavrgel, in postopanje sodišča, ko je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo dokončne odločbe o zavrženju predloga za obnovo postopka, pravilno.
Pri oceni invalidnosti in priznavanju pravic iz invalidskega zavarovanja se upoštevajo predpisi v Sloveniji – ZPIZ-1, in ne predpisi, ki invalidnost urejajo v tujini (Avstriji).
Ker tožnik s pooblastilom odvetniku ni natančneje določil pravic v pooblastilu, niti ni v pooblastilu posebej navedel, da odvetnik ne bi imel pooblastila za umik tožbe, je odvetnik s tem, ko je umaknil tožbo, postopal v skladu s pooblastilom, sodišče pa je bilo glede na učinek pooblastila dolžno umik tožbe sprejeti in postopek ustaviti.
dodatek za pomoč in postrežbo – najtežje prizadete kategorije upravičencev – revizija
Ker je invalidska komisija II. stopnje v reviziji že potrdila mnenje invalidske komisije I. stopnje, da gre pri tožniku za najtežje prizadetega upravičenca, in spremenila le datum nastanka potrebe po dodatku za najtežje prizadete upravičence, je invalidska komisija II. stopnje dodatno mnenje, da tožnik ni najtežje prizadeti upravičenec, podala brez podlage in z dvakratnim revizijskim odločanjem o istem dejanskem vprašanju prekoračila zakonska pooblastila, zato je dokončna odločba, ki temelji na tem dodatnem mnenju, nezakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Napačna navedba datuma pogodbe o zaposlitvi, ki se odpoveduje, sama po sebi ne povzroči, da bi bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
Dogovor o neto izplačilu za opravljeno delo, ki je višje, kot bi šlo delavcu po zakonu in kolektivni pogodbi, je dopusten, saj lahko delodajalec vedo priznava večji obseg pravic, kot izhaja iz splošnih aktov.
ZPIZ-1 člen 115, 115/3, 116, 116/4, 116/5. ZSV člen 19. Sklep o pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja družinske člane člen 1.
družinska pokojnina – denarna socialna pomoč
Dohodek, ki ga je tožnica prejemala v obliki denarne socialne pomoči, ni izključujoč dejavnik pri ugotavljanju pogojev za priznanje pravice do družinske pokojnine, zato bo sodišče prve stopnje v ponovljenem sojenju ugotovilo, ali tožnica izpolnjuje pogoje za priznanje te pravice po 4. in 5. odstavku 116. člena ZPIZ-1.
Tožeča stranka je ob vrnitvenem zahtevku upravičena tudi do zakonskih zamudnih obresti, saj je tožena stranka vedela, da se delo, ki ga je tožeča stranka plačala, ne opravlja za tožečo, ampak za toženo stranko (torej ker je bila tožena stranka nepoštena).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev – kriteriji za izbiro
Obvezna uporaba formalnih kriterijev za izbiro presežnih delavcev je v ZDR predvidena le za odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, kar pa ne pomeni, da delodajalec tudi v primeru tako imenovanih individualnih odpustov ne bi smel uporabiti vnaprej določenih kriterijev za izbiro presežnih delavcev. Če se odloči in te kriterije uporabi, potem je dolžan dokazati, da je kriterije pravilno uporabil. V nasprotnem primeru ni mogoče šteti, da so za posamezno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ugotovljeni resni in utemeljeni razlogi.
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-2, 272, 272/3, 272/3-2. ZPP člen 458, 458/1.
subjektivni pogoj izpodbojnosti – izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju – spor majhne vrednosti – ugotovljeno dejansko stanje
S tem, ko je sodišče prve stopnje sledilo trditvam tožene stranke, s katerimi je izpodbijala domnevo o subjektivnem pogoju izpodbojnosti, na katero se je sklicevala tožeča stranka, in ugotovilo, da tožena stranka glede na okoliščine poslovanja pravdnih strank ni mogla vedeti za insolventnost tožeče stranke, je utemeljeno presodilo, da je bila izpodbita zakonska domneva iz 2. točke 3. odstavka 272. člena ZFPPIPP. Sklepanje prvostopenjskega sodišča o tem, da tožena stranka ni morala vedeti za insolventnost tožnika, pa predstavlja dejansko podlago odločitve prvostopenjskega sodišča, na katero je pritožbeno sodišče v sporih majhne vrednosti vezano.
ZIZ člen 107, 107/2, 107/3, 138, 138/1, 138/4. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 132/4, 132/6. ZFPPIPP-C člen 90, 90/6.
ločitvena pravica – stečajni transakcijski račun – izvršba na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet - izvršba na denarna sredstva pri ponudnikih plačilnih storitev – začetek stečajnega postopka - denarno dobroimetje na računu – prekinitev izvršbe – blokada dolžnikovih sredstev – rubež in prenos v izterjavo – vročitev sklepa o rubežu – stanje ob koncu zadnjega dne pred začetkom stečaja – nadaljevanje izvršbe
Ker sodišče ni ugotovilo denarnega dobroimetja dolžnika na dan pred začetkom postopka zaradi insolventnosti in s tem višine terjatve, do katere je mogoče nadaljevati izvršbo, je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Sodišče prve stopnje naj pri organizacijah za plačilni promet pridobi podatke o tem, kakšno je bilo stanje dolžnikovega dobroimetja pri organizacijah za plačilni promet ob koncu zadnjega dne pred začetkom stečajnega postopka in ugotovi znesek terjatve, za katerega je upnik pridobil ločitveno pravico in glede katerega se postopek izvršbe lahko nadaljuje, oziroma, v primeru, da upnik ločitvene pravice ni dobil, ker dolžnik zadnji dan pred začetkom postopka insolventnosti ni imel dobroimetja pri organizacijah za plačilni promet, izvršilni postopek ustavi.
osebni stečaj – končanje postopka – neznatna stečajna masa – preizkus naknadno prijavljenih terjatev
Ker je postopek osebnega stečaja namenjen poplačilu stečajnih upnikov znotraj stečajnega postopka, je tudi postopek preizkušanja prijavljenih terjatev znotraj stečajnega postopka podrejen temu namenu. Če obstoj stečajne mase kot dejanska predpostavka za zasledovanje tega namena ni izpolnjena, sodišče ustavi že začet postopek osebnega stečaja. Čeprav je stranski učinek zaključenega stečajnega postopka osebnega stečaja tudi v tem, da upniki pridobijo izvršilni naslov za neplačani del priznanih terjatev v stečajnem postopku, pa ne more biti izključni namen (nadaljnjega) vodenja postopka osebnega stečaja le v pridobitvi takšnega izvršilnega naslova upnikov v primeru, ko ni izpolnjena splošna predpostavka za vodenje tega postopka, to je obstoj stečajne mase stečajnega dolžnika.
Pri ugotavljanju obstoja nedopustnega škodljivega ravnanja je treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera. V konkretnem primeru se je upravna izvršba odvijala v specifičnih, težavnih okoliščinah, zato je skleniti, da je bila opravljena s potrebno skrbnostjo.
ZDR člen 11, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/6. OZ člen 135.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – krivda
Pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je ugotovitev, da je delavec kršil svoje obveznosti (pogodbene ali druge) iz delovnega razmerja bodisi namenoma bodisi iz malomarnosti. To pomeni, da je treba pri presoji zakonitosti odpovedi ugotoviti tudi, kakšen je bil subjektivni odnos delavca do očitanih kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, upoštevajoč tudi zdravstvene težave delavca.
ZPP člen 318. ZDR člen 109, 130, 130/1, 131, 131/1. ZFPPod člen 1, 4. ZGD člen 394, 394/1, 394/2.
zamudna sodba – obrazložitev – sklepčnost tožbe – regres za letni dopust – odpravnina – stroški prevoza na delo in z dela – izbris družbe iz sodnega registra – odgovornost družbenikov
Če sodišče prve stopnje ne obrazloži odločitve v zamudni sodbi, stori s tem absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 273, 273/1, 273/1-5.
začasna odredba – prenehanje delovnega razmerja – sredstva za preživljanje – nadomestilo plače
Zgolj trditve (brez ustreznih dokazil), da je tožnik ostal brez zaposlitve, da nima pravice do namestila za čas brezposelnosti in da mora plačevati preživnino za mladoletno hčerko ne zadoščajo za zaključek, da je izkazal, da je začasna odredba (za plačevanje nadomestila plače za čas spora o zakonitosti prenehanja delovnega razmerja) potrebna za njegovo preživljanje oziroma za preživljanje oseb, ki jih je dolžan preživljati.
Za obravnavano zadevo je bistvena neprerekana ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni del javne zdravstvene mreže, pač pa gre za gospodarsko družbo in tudi ne posluje preko EU-KZZ. Ker je povsem jasno, da je bila storitev družbe opravljena v toženčevo korist, se toženec tudi ne more uspešno izogniti obveznosti njenega plačila s trditvijo, da zaradi svojega položaja (nezavesti) prevoza ni naročil oziroma, da v zadevi ni pasivno legitimiran.