plača – terjatev iz delovnega razmerja – spregled pravne osebnosti
Ob ugotovitvi, da ni podan noben pogoj za spregled pravne osebnosti (tožena stranka ni zlorabila družbe, da bi dosegla cilj, ki je zanjo prepovedan, da bi oškodovala upnike, pa tudi ni ravnala s premoženjem družbe, kot da je njeno lastno, oziroma ga ni zmanjšala v svojo korist), tožena stranka (družbenica delodajalca tožnika) ni dolžna poravnati terjatev, ki jih ima tožnik nasproti svojemu delodajalcu.
navidezna izročitev denarja kot predmet izsiljevanja - dovoljenje po 155. členu zkp - predhodno opozorilo osumljenca po 4. odstavku 148. člena zkp
Za navidezno izročitev denarja kot predmet izsiljevanja ni potrebno dovoljenje po 155. členu ZKP. Osumljenca, ki poda kazensko ovadbo zoper drugega in zaradi drugega kaznivega dejanja, ni potrebno predhodno opozoriti po 4. odst. 148. člena ZKP.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – vodilni delavec
Za zaključek, da je pogodba o zaposlitvi za določen čas z vodilnim delavcem v smislu 5. al. 1. odst. 52. čl. ZDR sklenjena zakonito, ne zadošča le ugotovitev, da se je delovno mesto po pogodbi o zaposlitvi imenovalo „direktor poslovne enote“, ampak bi bilo treba ugotoviti še, ali je tožnica na tem delovnem mestu vodila poslovno področje ali organizacijsko enoto ter da je imela pooblastila za sklepanje pravnih poslov ali za samostojne kadrovske in organizacijske odločitve.
S tem, ko je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe navedlo, da ne razpolaga z nobeno zdravstveno dokumentacijo, iz katere bi bilo razvidno, da je bil tožnik za delo nezmožen, iz predloženih izvidov pa izhaja, da tožnik nima zadostne preostale delazmožnosti, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki 2. odstavka 339. člen ZPP, saj obstaja o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in samimi temi listinami.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri je bilo tožnici očitano nepravočasno polaganje kupnine, je zakonita. Z očitanim ravnanjem je tožnica ne le kršila pravila tožene stranke, ampak tudi svoje obveznosti iz delovnega razmerja, pri čemer ima kršitev vse znake kaznivega dejanja.
Dogovor med delavcem in delodajalcem o višji urni postavki, kot je določena v pogodbi o zaposlitvi, je dopusten, vendar tak dogovor ne pomeni, da se je delavec odpovedal drugim pravicam iz delovnega razmerja (na primer pravici do regresa za letni dopust, povračilu stroškov za prehrano med delom).
V kolikor se torej glavni delničar lahko prosto odloča o izključitvi manjšinskih delničarjev, mora biti enako upravičenje podeljeno tudi slednjim. Še zlasti, ker je institut določen z namenom varstva manjšinskih delničarjev pred škodljivimi ravnanji glavnega delničarja, ki lahko nastopijo tudi po pridobitvi delnic s strani manjšinskega delničarja, je mogoče določbo 1. alineje 3. odstavka 605. člena ZGD-1 pri izstopu manjšinskega delničarja smiselno uporabiti le tako, da se pri presoji upravičenja do izstopa iz družbe presoja, ali je imel manjšinski delničar takšen (manjšinski) položaj v času, ko je na glavnega delničarja naslovil zahtevo za odkup do trenutka, ko je na sodišče vložil predlog za sodno določitev višine primernega denarnega nadomestila.
Ob ugotovitvi, da je tožnikova pravica do letnega dopusta za vtoževana (pretekla) leta ob prenehanju delovnega razmerja že ugasnila, tožnik ni upravičen do denarnega nadomestila za neizkoriščen letni dopust.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev – kriteriji za izbiro
Obvezna uporaba formalnih kriterijev za izbiro presežnih delavcev je v ZDR predvidena le za odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, kar pa ne pomeni, da delodajalec tudi v primeru tako imenovanih individualnih odpustov ne bi smel uporabiti vnaprej določenih kriterijev za izbiro presežnih delavcev. Če se odloči in te kriterije uporabi, potem je dolžan dokazati, da je kriterije pravilno uporabil. V nasprotnem primeru ni mogoče šteti, da so za posamezno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ugotovljeni resni in utemeljeni razlogi.
dodatek za pomoč in postrežbo – najtežje prizadete kategorije upravičencev – revizija
Ker je invalidska komisija II. stopnje v reviziji že potrdila mnenje invalidske komisije I. stopnje, da gre pri tožniku za najtežje prizadetega upravičenca, in spremenila le datum nastanka potrebe po dodatku za najtežje prizadete upravičence, je invalidska komisija II. stopnje dodatno mnenje, da tožnik ni najtežje prizadeti upravičenec, podala brez podlage in z dvakratnim revizijskim odločanjem o istem dejanskem vprašanju prekoračila zakonska pooblastila, zato je dokončna odločba, ki temelji na tem dodatnem mnenju, nezakonita.
Tožena stranka je pri prevedbi v nov plačni sistem pravilno izhajala iz vsebine veljavnih pogodb o zaposlitvi, sklenjenih s tožnicama. Pri tem ni bila dolžna upoštevati dela, ki sta ga tožnici (domnevno) dejansko opravljali. Za odpravo morebitnih nasprotij med dejanskim opravljanjem dela in delom, ki je predpisano v pogodbi o zaposlitvi, oziroma odpravo morebitnih kršitev obveznosti oziroma izpolnitev pravic iz delovnega razmerja, bi morali slednji pri toženi stranki uveljavljati varstvo pravic po 1. odst. 204. čl. ZDR.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Napačna navedba datuma pogodbe o zaposlitvi, ki se odpoveduje, sama po sebi ne povzroči, da bi bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – rok za vložitev tožbe
Pri presoji pravočasnosti tožbe v sporu o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bistveno, kakšno je bilo tožničino zdravstveno stanje v času od prejema odpovedi, torej ali je bila v tem času sposobna razumeti svoja ravnanja in na prejeto odpoved ustrezno odreagirati oziroma je bila v posameznih trenutkih sposobna razumeti v kakšnem stanju je, poiskati pravno pomoč, kar pomeni ali so posamezni trenutki trajali tako dolgo, da bi lahko ustrezno zavarovala svoje pravne koristi.
Postopek se torej ne glede na smrt stranke, ki ima pooblaščenca, nadaljuje, pooblaščenec pa lahko še naprej opravlja pravdna dejanja. Sodba se bo morala glasiti na dediče umrle osebe, čeprav morda poimensko še nedoločene.
V kolikor bi tožena stranka uspela dokazati soodvisnost sklenjene posojilne pogodbe med tožečo stranko in družbo T. T. d.o.o. in izpodbijanega nakazila za isti znesek, ne bi bil podan objektivni pogoj izpodbojnosti iz 1. točke 1. odstavka 271. člena ZFPPIPP. Če je bil namen pogodbenih strank za sklenitev posojilne pogodbe zgolj zagotovitev plačila tožene stranke preko asignacije, torej vzpostavitev kritnega razmerja med asignantom in asignatom, bi v posledici izpolnitve nakazila toženi stranki v razmerju do tožeče stranke prišlo le do spremembe upnika, saj bi tožeči stranki na podlagi izpolnitve nakazila prenehala obveznost do tožene stranke, a bi istočasno nastala enaka obveznost do asignata kot posojilodajalca.
ZPP člen 318. ZDR člen 109, 130, 130/1, 131, 131/1. ZFPPod člen 1, 4. ZGD člen 394, 394/1, 394/2.
zamudna sodba – obrazložitev – sklepčnost tožbe – regres za letni dopust – odpravnina – stroški prevoza na delo in z dela – izbris družbe iz sodnega registra – odgovornost družbenikov
Če sodišče prve stopnje ne obrazloži odločitve v zamudni sodbi, stori s tem absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
Pri oceni invalidnosti in priznavanju pravic iz invalidskega zavarovanja se upoštevajo predpisi v Sloveniji – ZPIZ-1, in ne predpisi, ki invalidnost urejajo v tujini (Avstriji).
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-2, 272, 272/3, 272/3-2. ZPP člen 458, 458/1.
subjektivni pogoj izpodbojnosti – izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju – spor majhne vrednosti – ugotovljeno dejansko stanje
S tem, ko je sodišče prve stopnje sledilo trditvam tožene stranke, s katerimi je izpodbijala domnevo o subjektivnem pogoju izpodbojnosti, na katero se je sklicevala tožeča stranka, in ugotovilo, da tožena stranka glede na okoliščine poslovanja pravdnih strank ni mogla vedeti za insolventnost tožeče stranke, je utemeljeno presodilo, da je bila izpodbita zakonska domneva iz 2. točke 3. odstavka 272. člena ZFPPIPP. Sklepanje prvostopenjskega sodišča o tem, da tožena stranka ni morala vedeti za insolventnost tožnika, pa predstavlja dejansko podlago odločitve prvostopenjskega sodišča, na katero je pritožbeno sodišče v sporih majhne vrednosti vezano.
ZIZ člen 107, 107/2, 107/3, 138, 138/1, 138/4. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 132/4, 132/6. ZFPPIPP-C člen 90, 90/6.
ločitvena pravica – stečajni transakcijski račun – izvršba na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet - izvršba na denarna sredstva pri ponudnikih plačilnih storitev – začetek stečajnega postopka - denarno dobroimetje na računu – prekinitev izvršbe – blokada dolžnikovih sredstev – rubež in prenos v izterjavo – vročitev sklepa o rubežu – stanje ob koncu zadnjega dne pred začetkom stečaja – nadaljevanje izvršbe
Ker sodišče ni ugotovilo denarnega dobroimetja dolžnika na dan pred začetkom postopka zaradi insolventnosti in s tem višine terjatve, do katere je mogoče nadaljevati izvršbo, je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Sodišče prve stopnje naj pri organizacijah za plačilni promet pridobi podatke o tem, kakšno je bilo stanje dolžnikovega dobroimetja pri organizacijah za plačilni promet ob koncu zadnjega dne pred začetkom stečajnega postopka in ugotovi znesek terjatve, za katerega je upnik pridobil ločitveno pravico in glede katerega se postopek izvršbe lahko nadaljuje, oziroma, v primeru, da upnik ločitvene pravice ni dobil, ker dolžnik zadnji dan pred začetkom postopka insolventnosti ni imel dobroimetja pri organizacijah za plačilni promet, izvršilni postopek ustavi.