ZPIZ-1 člen 137, 139. ZPP člen 224, 224/1. Sklep o kriterijih in merilih, kdaj je psihiatričnim bolnikom potrebno stalno nadzorstvo člen 1.
dodatek za pomoč in postrežbo
Tožnik, ki večino osnovnih življenjskih opravil še vedno opravlja samostojno (sam se hrani, oblači in slači, obuva in sezuva, skrbi za osebno higieno, opravlja fiziološke potrebe, se sam giblje v stanovanju, ne pa zunaj stanovanja), poleg tega pa tudi ni težji psihiatrični bolnik, ki bi v domači negi potreboval stalno nadzorstvo, nima pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.
Dogovor o neto izplačilu za opravljeno delo, ki je višje, kot bi šlo delavcu po zakonu in kolektivni pogodbi, je dopusten, saj lahko delodajalec vedo priznava večji obseg pravic, kot izhaja iz splošnih aktov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064447
OZ člen 70, 70/3, 80, 427, 427/1, 434, 642, 642/2. ZPP člen 291, 291/1.
pogodba o delu – podjemna pogodba – pooblastitev za zastopanje – obstoj pooblastila – notranje pooblastilno razmerje – učinki zastopanja – dogovor o ceni del – konec glavne obravnave – pogodba o prevzemu dolga – prevzem izpolnitve – določitev plačila – plačilo, ki ustreza vrednosti dela – običajno plačilo
V kolikor bi se izkazalo, da dogovor med strankama ni bil sklenjen, pravilna uporaba materialnega prava terja, da se utemeljenost višine zahtevka presodi tudi skozi kriterij plačila, ki ustreza vrednosti dela, za tak posel običajno potrebnemu času kot tudi za to vrsto dela običajnemu plačilu.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – vodilni delavec
Za zaključek, da je pogodba o zaposlitvi za določen čas z vodilnim delavcem v smislu 5. al. 1. odst. 52. čl. ZDR sklenjena zakonito, ne zadošča le ugotovitev, da se je delovno mesto po pogodbi o zaposlitvi imenovalo „direktor poslovne enote“, ampak bi bilo treba ugotoviti še, ali je tožnica na tem delovnem mestu vodila poslovno področje ali organizacijsko enoto ter da je imela pooblastila za sklepanje pravnih poslov ali za samostojne kadrovske in organizacijske odločitve.
S tem, ko je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe navedlo, da ne razpolaga z nobeno zdravstveno dokumentacijo, iz katere bi bilo razvidno, da je bil tožnik za delo nezmožen, iz predloženih izvidov pa izhaja, da tožnik nima zadostne preostale delazmožnosti, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki 2. odstavka 339. člen ZPP, saj obstaja o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in samimi temi listinami.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri je bilo tožnici očitano nepravočasno polaganje kupnine, je zakonita. Z očitanim ravnanjem je tožnica ne le kršila pravila tožene stranke, ampak tudi svoje obveznosti iz delovnega razmerja, pri čemer ima kršitev vse znake kaznivega dejanja.
Kljub temu da tožniku v invalidskem postopku pravice niso bile priznane, se začasna nezmožnost za delo ugotavlja v okviru ugotovljene preostale delovne zmožnosti. Začasna nezmožnost za delo se ugotavlja za delo, za katero je bilo v invalidskem postopku ugotovljeno, da je tožnik še zmožen (z omejitvami), ne pa za delo, za katerega je bilo ugotovljeno, da ni več zmožen.
plačilo sodne takse za pritožbo – prekluzivni rok – prepozno plačilo sodne takse
Rok za plačilo sodne takse je določen v ZST-1. Gre za prekluzivni zakonski rok, pri katerem procesnega dejanja po poteku roka ni več mogoče opraviti. Zato prekluzivni učinek zakonskega roka nastopu tudi v primeru, ko stranka procesno dejanje opravi po poteku roka.
osebni stečaj – končanje postopka – neznatna stečajna masa – preizkus naknadno prijavljenih terjatev
Ker je postopek osebnega stečaja namenjen poplačilu stečajnih upnikov znotraj stečajnega postopka, je tudi postopek preizkušanja prijavljenih terjatev znotraj stečajnega postopka podrejen temu namenu. Če obstoj stečajne mase kot dejanska predpostavka za zasledovanje tega namena ni izpolnjena, sodišče ustavi že začet postopek osebnega stečaja. Čeprav je stranski učinek zaključenega stečajnega postopka osebnega stečaja tudi v tem, da upniki pridobijo izvršilni naslov za neplačani del priznanih terjatev v stečajnem postopku, pa ne more biti izključni namen (nadaljnjega) vodenja postopka osebnega stečaja le v pridobitvi takšnega izvršilnega naslova upnikov v primeru, ko ni izpolnjena splošna predpostavka za vodenje tega postopka, to je obstoj stečajne mase stečajnega dolžnika.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - rok za podajo odpovedi - dokazovanje - sodni izvedenec
Tožena stranka je po sprejetju nove organizacije tožniku predložila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto, ki je tožnik sicer ni podpisal, je pa z delom nadaljeval na delovnem mestu po ponujeni pogodbi o zaposlitvi. Iz tega razloga je tožena stranka ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga utemeljeno dokazovala, da so prenehale potrebe po delu tožnika na delovnem mestu, na katerem je delal, in ne na delovnem mestu, za katerega je imel še vedno sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (ker nove pogodbe o zaposlitvi ni sprejel).
Za obravnavano zadevo je bistvena neprerekana ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni del javne zdravstvene mreže, pač pa gre za gospodarsko družbo in tudi ne posluje preko EU-KZZ. Ker je povsem jasno, da je bila storitev družbe opravljena v toženčevo korist, se toženec tudi ne more uspešno izogniti obveznosti njenega plačila s trditvijo, da zaradi svojega položaja (nezavesti) prevoza ni naročil oziroma, da v zadevi ni pasivno legitimiran.
Sodišče prve stopnje ne bi smelo na podlagi ugotovitve, da je tožnik podpisal izjavo, da je tožena stranka do njega poravnala vse obveznosti, zavrniti tožbenega zahtevka za obračun in izplačilo plače ter regresa za letni dopust, ampak bi moralo izvesti dokazni postopek v zvezi z zatrjevano napako volje pri podpisu sporne izjave. Dejstvo, ali je tožena stranka tožniku dejansko poravnala dolgovane obveznosti, je lahko kljub izjavi tožnika, resnično ali neresnično.
ZPIZ-1 člen 115, 115/3, 116, 116/4, 116/5. ZSV člen 19. Sklep o pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja družinske člane člen 1.
družinska pokojnina – denarna socialna pomoč
Dohodek, ki ga je tožnica prejemala v obliki denarne socialne pomoči, ni izključujoč dejavnik pri ugotavljanju pogojev za priznanje pravice do družinske pokojnine, zato bo sodišče prve stopnje v ponovljenem sojenju ugotovilo, ali tožnica izpolnjuje pogoje za priznanje te pravice po 4. in 5. odstavku 116. člena ZPIZ-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev – kriteriji za izbiro
Obvezna uporaba formalnih kriterijev za izbiro presežnih delavcev je v ZDR predvidena le za odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, kar pa ne pomeni, da delodajalec tudi v primeru tako imenovanih individualnih odpustov ne bi smel uporabiti vnaprej določenih kriterijev za izbiro presežnih delavcev. Če se odloči in te kriterije uporabi, potem je dolžan dokazati, da je kriterije pravilno uporabil. V nasprotnem primeru ni mogoče šteti, da so za posamezno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ugotovljeni resni in utemeljeni razlogi.
Tožena stranka je pri prevedbi v nov plačni sistem pravilno izhajala iz vsebine veljavnih pogodb o zaposlitvi, sklenjenih s tožnicama. Pri tem ni bila dolžna upoštevati dela, ki sta ga tožnici (domnevno) dejansko opravljali. Za odpravo morebitnih nasprotij med dejanskim opravljanjem dela in delom, ki je predpisano v pogodbi o zaposlitvi, oziroma odpravo morebitnih kršitev obveznosti oziroma izpolnitev pravic iz delovnega razmerja, bi morali slednji pri toženi stranki uveljavljati varstvo pravic po 1. odst. 204. čl. ZDR.
ZPP člen 154, 154/2. OT tarifna številka 15, 15/2, 15/3b.
stroški postopka – uspeh v pravdi
Ker je sodišče prve stopnje odpravilo izpodbijani odločbi toženca zato, ker so bile omejitve pri priznani pravici do premestitve na drugo delovno mesto drugačne, kakor jih je določil toženec v odpravljenih odločbah, je dosežen uspeh tožnika v sporu 50% in ne le 10%, zato je upravičen tudi do povrnitve sorazmernih stroškov postopka.
Dogovor med delavcem in delodajalcem o višji urni postavki, kot je določena v pogodbi o zaposlitvi, je dopusten, vendar tak dogovor ne pomeni, da se je delavec odpovedal drugim pravicam iz delovnega razmerja (na primer pravici do regresa za letni dopust, povračilu stroškov za prehrano med delom).
V kolikor se torej glavni delničar lahko prosto odloča o izključitvi manjšinskih delničarjev, mora biti enako upravičenje podeljeno tudi slednjim. Še zlasti, ker je institut določen z namenom varstva manjšinskih delničarjev pred škodljivimi ravnanji glavnega delničarja, ki lahko nastopijo tudi po pridobitvi delnic s strani manjšinskega delničarja, je mogoče določbo 1. alineje 3. odstavka 605. člena ZGD-1 pri izstopu manjšinskega delničarja smiselno uporabiti le tako, da se pri presoji upravičenja do izstopa iz družbe presoja, ali je imel manjšinski delničar takšen (manjšinski) položaj v času, ko je na glavnega delničarja naslovil zahtevo za odkup do trenutka, ko je na sodišče vložil predlog za sodno določitev višine primernega denarnega nadomestila.
Ob ugotovitvi, da je tožnikova pravica do letnega dopusta za vtoževana (pretekla) leta ob prenehanju delovnega razmerja že ugasnila, tožnik ni upravičen do denarnega nadomestila za neizkoriščen letni dopust.