SKPgd člen 28. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo člen 45.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – pogodbena kazen – nezakonito prenehanje delovnega razmerja – kolektivna pogodba
V pristojnosti delodajalca je, da organizira delo in dejavnost na način, za katerega meni, da je ekonomsko in organizacijsko najbolj smotrn. Poslovni razlog za odpoved pogodbe obstaja tudi v situaciji, če se nekaj nalog iz delavčevega delokroga razdeli drugemu izvajalcu, nekaj pa ukine. V tej zvezi je sprejemljivo tudi opravljanje študentskega dela ali nadur ali delo za določen čas.
Za odločitev o pogodbeni kazni je treba upoštevati, da je v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja tožnika na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v letu 2005 poleg kolektivne pogodbe dejavnosti (po kateri je bil delodajalec delavcu dolžan plačati pogodbeno kazen zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, razen v primeru, ko je bilo prenehanje delovnega razmerja posledica kršitve delovnih obveznosti) veljala splošna kolektivna pogodba, ki je za tožnika ugodnejša, saj priznava pogodbeno kazen ne glede na razlog odpovedi oziroma prenehanja delovnega razmerja, torej daje delavcu iz tega naslova več pravic.
ZIZ člen 107, 107/2, 107/3, 138, 138/1, 138/4. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 132/4, 132/6. ZFPPIPP-C člen 90, 90/6.
ločitvena pravica – stečajni transakcijski račun – izvršba na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet - izvršba na denarna sredstva pri ponudnikih plačilnih storitev – začetek stečajnega postopka - denarno dobroimetje na računu – prekinitev izvršbe – blokada dolžnikovih sredstev – rubež in prenos v izterjavo – vročitev sklepa o rubežu – stanje ob koncu zadnjega dne pred začetkom stečaja – nadaljevanje izvršbe
Ker sodišče ni ugotovilo denarnega dobroimetja dolžnika na dan pred začetkom postopka zaradi insolventnosti in s tem višine terjatve, do katere je mogoče nadaljevati izvršbo, je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Sodišče prve stopnje naj pri organizacijah za plačilni promet pridobi podatke o tem, kakšno je bilo stanje dolžnikovega dobroimetja pri organizacijah za plačilni promet ob koncu zadnjega dne pred začetkom stečajnega postopka in ugotovi znesek terjatve, za katerega je upnik pridobil ločitveno pravico in glede katerega se postopek izvršbe lahko nadaljuje, oziroma, v primeru, da upnik ločitvene pravice ni dobil, ker dolžnik zadnji dan pred začetkom postopka insolventnosti ni imel dobroimetja pri organizacijah za plačilni promet, izvršilni postopek ustavi.
Pritožba bi bila pravočasna, če bi bila vložena zadnji dan pritožbenega roka neposredno pri sodišču ali priporočeno po pošti. Ker pa je bila vložena kasneje, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
povzročitev škode – solidarna odgovornost naročnika in izvajalca del – škoda zaradi izvedbe del na sosednjem objektu – popolna odškodnina
Odškodnina je namenjena izravnavi oškodovančevega premoženjskega stanja, ki naj bo takšno, kakršno bi bilo, če ne bi bilo škodljivega dejanja ali opustitve.
Postopek se torej ne glede na smrt stranke, ki ima pooblaščenca, nadaljuje, pooblaščenec pa lahko še naprej opravlja pravdna dejanja. Sodba se bo morala glasiti na dediče umrle osebe, čeprav morda poimensko še nedoločene.
ZPIZ-1 člen 115, 115/3, 116, 116/4, 116/5. ZSV člen 19. Sklep o pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja družinske člane člen 1.
družinska pokojnina – denarna socialna pomoč
Dohodek, ki ga je tožnica prejemala v obliki denarne socialne pomoči, ni izključujoč dejavnik pri ugotavljanju pogojev za priznanje pravice do družinske pokojnine, zato bo sodišče prve stopnje v ponovljenem sojenju ugotovilo, ali tožnica izpolnjuje pogoje za priznanje te pravice po 4. in 5. odstavku 116. člena ZPIZ-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064447
OZ člen 70, 70/3, 80, 427, 427/1, 434, 642, 642/2. ZPP člen 291, 291/1.
pogodba o delu – podjemna pogodba – pooblastitev za zastopanje – obstoj pooblastila – notranje pooblastilno razmerje – učinki zastopanja – dogovor o ceni del – konec glavne obravnave – pogodba o prevzemu dolga – prevzem izpolnitve – določitev plačila – plačilo, ki ustreza vrednosti dela – običajno plačilo
V kolikor bi se izkazalo, da dogovor med strankama ni bil sklenjen, pravilna uporaba materialnega prava terja, da se utemeljenost višine zahtevka presodi tudi skozi kriterij plačila, ki ustreza vrednosti dela, za tak posel običajno potrebnemu času kot tudi za to vrsto dela običajnemu plačilu.
Pri ugotavljanju obstoja nedopustnega škodljivega ravnanja je treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera. V konkretnem primeru se je upravna izvršba odvijala v specifičnih, težavnih okoliščinah, zato je skleniti, da je bila opravljena s potrebno skrbnostjo.
ZDR člen 11, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/6. OZ člen 135.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – krivda
Pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je ugotovitev, da je delavec kršil svoje obveznosti (pogodbene ali druge) iz delovnega razmerja bodisi namenoma bodisi iz malomarnosti. To pomeni, da je treba pri presoji zakonitosti odpovedi ugotoviti tudi, kakšen je bil subjektivni odnos delavca do očitanih kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, upoštevajoč tudi zdravstvene težave delavca.
Kljub temu da tožniku v invalidskem postopku pravice niso bile priznane, se začasna nezmožnost za delo ugotavlja v okviru ugotovljene preostale delovne zmožnosti. Začasna nezmožnost za delo se ugotavlja za delo, za katero je bilo v invalidskem postopku ugotovljeno, da je tožnik še zmožen (z omejitvami), ne pa za delo, za katerega je bilo ugotovljeno, da ni več zmožen.
Za obravnavano zadevo je bistvena neprerekana ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni del javne zdravstvene mreže, pač pa gre za gospodarsko družbo in tudi ne posluje preko EU-KZZ. Ker je povsem jasno, da je bila storitev družbe opravljena v toženčevo korist, se toženec tudi ne more uspešno izogniti obveznosti njenega plačila s trditvijo, da zaradi svojega položaja (nezavesti) prevoza ni naročil oziroma, da v zadevi ni pasivno legitimiran.
Sodišče prve stopnje ne bi smelo na podlagi ugotovitve, da je tožnik podpisal izjavo, da je tožena stranka do njega poravnala vse obveznosti, zavrniti tožbenega zahtevka za obračun in izplačilo plače ter regresa za letni dopust, ampak bi moralo izvesti dokazni postopek v zvezi z zatrjevano napako volje pri podpisu sporne izjave. Dejstvo, ali je tožena stranka tožniku dejansko poravnala dolgovane obveznosti, je lahko kljub izjavi tožnika, resnično ali neresnično.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri je bilo tožnici očitano nepravočasno polaganje kupnine, je zakonita. Z očitanim ravnanjem je tožnica ne le kršila pravila tožene stranke, ampak tudi svoje obveznosti iz delovnega razmerja, pri čemer ima kršitev vse znake kaznivega dejanja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – rok za vložitev tožbe
Pri presoji pravočasnosti tožbe v sporu o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bistveno, kakšno je bilo tožničino zdravstveno stanje v času od prejema odpovedi, torej ali je bila v tem času sposobna razumeti svoja ravnanja in na prejeto odpoved ustrezno odreagirati oziroma je bila v posameznih trenutkih sposobna razumeti v kakšnem stanju je, poiskati pravno pomoč, kar pomeni ali so posamezni trenutki trajali tako dolgo, da bi lahko ustrezno zavarovala svoje pravne koristi.
Tožeča stranka je ob vrnitvenem zahtevku upravičena tudi do zakonskih zamudnih obresti, saj je tožena stranka vedela, da se delo, ki ga je tožeča stranka plačala, ne opravlja za tožečo, ampak za toženo stranko (torej ker je bila tožena stranka nepoštena).
dodatek za pomoč in postrežbo – najtežje prizadete kategorije upravičencev – revizija
Ker je invalidska komisija II. stopnje v reviziji že potrdila mnenje invalidske komisije I. stopnje, da gre pri tožniku za najtežje prizadetega upravičenca, in spremenila le datum nastanka potrebe po dodatku za najtežje prizadete upravičence, je invalidska komisija II. stopnje dodatno mnenje, da tožnik ni najtežje prizadeti upravičenec, podala brez podlage in z dvakratnim revizijskim odločanjem o istem dejanskem vprašanju prekoračila zakonska pooblastila, zato je dokončna odločba, ki temelji na tem dodatnem mnenju, nezakonita.
Dogovor o neto izplačilu za opravljeno delo, ki je višje, kot bi šlo delavcu po zakonu in kolektivni pogodbi, je dopusten, saj lahko delodajalec vedo priznava večji obseg pravic, kot izhaja iz splošnih aktov.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Napačna navedba datuma pogodbe o zaposlitvi, ki se odpoveduje, sama po sebi ne povzroči, da bi bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
navidezna izročitev denarja kot predmet izsiljevanja - dovoljenje po 155. členu zkp - predhodno opozorilo osumljenca po 4. odstavku 148. člena zkp
Za navidezno izročitev denarja kot predmet izsiljevanja ni potrebno dovoljenje po 155. členu ZKP. Osumljenca, ki poda kazensko ovadbo zoper drugega in zaradi drugega kaznivega dejanja, ni potrebno predhodno opozoriti po 4. odst. 148. člena ZKP.