V kolikor se torej glavni delničar lahko prosto odloča o izključitvi manjšinskih delničarjev, mora biti enako upravičenje podeljeno tudi slednjim. Še zlasti, ker je institut določen z namenom varstva manjšinskih delničarjev pred škodljivimi ravnanji glavnega delničarja, ki lahko nastopijo tudi po pridobitvi delnic s strani manjšinskega delničarja, je mogoče določbo 1. alineje 3. odstavka 605. člena ZGD-1 pri izstopu manjšinskega delničarja smiselno uporabiti le tako, da se pri presoji upravičenja do izstopa iz družbe presoja, ali je imel manjšinski delničar takšen (manjšinski) položaj v času, ko je na glavnega delničarja naslovil zahtevo za odkup do trenutka, ko je na sodišče vložil predlog za sodno določitev višine primernega denarnega nadomestila.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – vodilni delavec
Za zaključek, da je pogodba o zaposlitvi za določen čas z vodilnim delavcem v smislu 5. al. 1. odst. 52. čl. ZDR sklenjena zakonito, ne zadošča le ugotovitev, da se je delovno mesto po pogodbi o zaposlitvi imenovalo „direktor poslovne enote“, ampak bi bilo treba ugotoviti še, ali je tožnica na tem delovnem mestu vodila poslovno področje ali organizacijsko enoto ter da je imela pooblastila za sklepanje pravnih poslov ali za samostojne kadrovske in organizacijske odločitve.
S tem, ko je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe navedlo, da ne razpolaga z nobeno zdravstveno dokumentacijo, iz katere bi bilo razvidno, da je bil tožnik za delo nezmožen, iz predloženih izvidov pa izhaja, da tožnik nima zadostne preostale delazmožnosti, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki 2. odstavka 339. člen ZPP, saj obstaja o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in samimi temi listinami.
Tožena stranka je pri prevedbi v nov plačni sistem pravilno izhajala iz vsebine veljavnih pogodb o zaposlitvi, sklenjenih s tožnicama. Pri tem ni bila dolžna upoštevati dela, ki sta ga tožnici (domnevno) dejansko opravljali. Za odpravo morebitnih nasprotij med dejanskim opravljanjem dela in delom, ki je predpisano v pogodbi o zaposlitvi, oziroma odpravo morebitnih kršitev obveznosti oziroma izpolnitev pravic iz delovnega razmerja, bi morali slednji pri toženi stranki uveljavljati varstvo pravic po 1. odst. 204. čl. ZDR.
Dogovor med delavcem in delodajalcem o višji urni postavki, kot je določena v pogodbi o zaposlitvi, je dopusten, vendar tak dogovor ne pomeni, da se je delavec odpovedal drugim pravicam iz delovnega razmerja (na primer pravici do regresa za letni dopust, povračilu stroškov za prehrano med delom).
obnova postopka - pravnomočnost - sklep o dovolitvi obnove postopka
Postopek obnove upravnega postopka poteka v dveh fazah tako, da se najprej odloči o uvedbi obnove postopka, nato pa se o glavni stvari odloča v obnovljenem postopku. Zato o glavni stvari v obnovljenem postopku (izplačevanje nadomestila za čas začasne zadržanosti z dela) ni mogoče odločati, dokler sklep o uvedbi oziroma dovolitvi obnove postopka ne postane pravnomočen.
Pritožba bi bila pravočasna, če bi bila vložena zadnji dan pritožbenega roka neposredno pri sodišču ali priporočeno po pošti. Ker pa je bila vložena kasneje, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
povzročitev škode – solidarna odgovornost naročnika in izvajalca del – škoda zaradi izvedbe del na sosednjem objektu – popolna odškodnina
Odškodnina je namenjena izravnavi oškodovančevega premoženjskega stanja, ki naj bo takšno, kakršno bi bilo, če ne bi bilo škodljivega dejanja ali opustitve.
Ker tožnik s pooblastilom odvetniku ni natančneje določil pravic v pooblastilu, niti ni v pooblastilu posebej navedel, da odvetnik ne bi imel pooblastila za umik tožbe, je odvetnik s tem, ko je umaknil tožbo, postopal v skladu s pooblastilom, sodišče pa je bilo glede na učinek pooblastila dolžno umik tožbe sprejeti in postopek ustaviti.
ZDR člen 83, 83/1, 83/2, 83/3, 88, 88/1, 88/1-3, 88/3. ZUJIK člen 45.
krivdni razlog - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je bila podana pravočasno. Pri tem je bistveno, da je prvostopenjski organ pri toženi stranki podal odpoved v roku 60 dni, ker ni nujno, da bi se moral celoten postopek v zvezi z ugovorom in odločitvijo drugostopenjskega organa končati v tem roku.
ZPP člen 318. ZDR člen 109, 130, 130/1, 131, 131/1. ZFPPod člen 1, 4. ZGD člen 394, 394/1, 394/2.
zamudna sodba – obrazložitev – sklepčnost tožbe – regres za letni dopust – odpravnina – stroški prevoza na delo in z dela – izbris družbe iz sodnega registra – odgovornost družbenikov
Če sodišče prve stopnje ne obrazloži odločitve v zamudni sodbi, stori s tem absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 273, 273/1, 273/1-5.
začasna odredba – prenehanje delovnega razmerja – sredstva za preživljanje – nadomestilo plače
Zgolj trditve (brez ustreznih dokazil), da je tožnik ostal brez zaposlitve, da nima pravice do namestila za čas brezposelnosti in da mora plačevati preživnino za mladoletno hčerko ne zadoščajo za zaključek, da je izkazal, da je začasna odredba (za plačevanje nadomestila plače za čas spora o zakonitosti prenehanja delovnega razmerja) potrebna za njegovo preživljanje oziroma za preživljanje oseb, ki jih je dolžan preživljati.
Pri ugotavljanju obstoja nedopustnega škodljivega ravnanja je treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera. V konkretnem primeru se je upravna izvršba odvijala v specifičnih, težavnih okoliščinah, zato je skleniti, da je bila opravljena s potrebno skrbnostjo.
ZDR člen 11, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/6. OZ člen 135.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – krivda
Pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je ugotovitev, da je delavec kršil svoje obveznosti (pogodbene ali druge) iz delovnega razmerja bodisi namenoma bodisi iz malomarnosti. To pomeni, da je treba pri presoji zakonitosti odpovedi ugotoviti tudi, kakšen je bil subjektivni odnos delavca do očitanih kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, upoštevajoč tudi zdravstvene težave delavca.
Tožnik, ki je dne 2. 7. 2009 predlagal obnovo postopka zoper odločbo toženca, ki je postala dokončna 8. 5. 2004, je prekoračil 3-letni objektivni rok za obnovo postopka, zato je bilo postopanje toženca, ko je njegov predlog zavrgel, in postopanje sodišča, ko je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo dokončne odločbe o zavrženju predloga za obnovo postopka, pravilno.
Za obravnavano zadevo je bistvena neprerekana ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni del javne zdravstvene mreže, pač pa gre za gospodarsko družbo in tudi ne posluje preko EU-KZZ. Ker je povsem jasno, da je bila storitev družbe opravljena v toženčevo korist, se toženec tudi ne more uspešno izogniti obveznosti njenega plačila s trditvijo, da zaradi svojega položaja (nezavesti) prevoza ni naročil oziroma, da v zadevi ni pasivno legitimiran.
Sodišče prve stopnje ne bi smelo na podlagi ugotovitve, da je tožnik podpisal izjavo, da je tožena stranka do njega poravnala vse obveznosti, zavrniti tožbenega zahtevka za obračun in izplačilo plače ter regresa za letni dopust, ampak bi moralo izvesti dokazni postopek v zvezi z zatrjevano napako volje pri podpisu sporne izjave. Dejstvo, ali je tožena stranka tožniku dejansko poravnala dolgovane obveznosti, je lahko kljub izjavi tožnika, resnično ali neresnično.
plačilo sodne takse za pritožbo – prekluzivni rok – prepozno plačilo sodne takse
Rok za plačilo sodne takse je določen v ZST-1. Gre za prekluzivni zakonski rok, pri katerem procesnega dejanja po poteku roka ni več mogoče opraviti. Zato prekluzivni učinek zakonskega roka nastopu tudi v primeru, ko stranka procesno dejanje opravi po poteku roka.
Postopek se torej ne glede na smrt stranke, ki ima pooblaščenca, nadaljuje, pooblaščenec pa lahko še naprej opravlja pravdna dejanja. Sodba se bo morala glasiti na dediče umrle osebe, čeprav morda poimensko še nedoločene.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev – kriteriji za izbiro
Obvezna uporaba formalnih kriterijev za izbiro presežnih delavcev je v ZDR predvidena le za odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, kar pa ne pomeni, da delodajalec tudi v primeru tako imenovanih individualnih odpustov ne bi smel uporabiti vnaprej določenih kriterijev za izbiro presežnih delavcev. Če se odloči in te kriterije uporabi, potem je dolžan dokazati, da je kriterije pravilno uporabil. V nasprotnem primeru ni mogoče šteti, da so za posamezno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ugotovljeni resni in utemeljeni razlogi.