sodba na podlagi pripoznave – pripoznava tožbenega zahtevka – spor majhne vrednosti – opustitev odgovora na tožbo
Opustitev odgovora na tožbo v sporu majhne vrednosti povzroči fikcijo pripoznave zahtevka. Pritožnik je bil ob vročitvi tožbe na to pravno posledico izrecno opozorjen. Ker kljub temu na tožbo ni odgovoril, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je v skladu s 316. členom ZPP izdalo sodbo na podlagi pripoznave, s katero je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku.
Tožnik v ustreznih prekluzivnih rokih ni sprožil sodnega varstva glede veljavnosti posameznih pogodbenih določil. Glede na navedeno tožena stranka ni ravnala nezakonito, ko mu je obračunavala in izplačevala plačo na podlagi količnika, kot je bil dogovorjen s strani obeh pogodbenih strank v pogodbi o zaposlitvi.
ZIZ člen 45. ZZK-1 člen 10, 10/1, 10/2, 10/3, 86, 88.
vrstni red vpisov – vknjižba hipoteke - vknjižba po uradni dolžnosti
Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih in opravlja vpise po vrstnem redu, ki se določi po trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti. V trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listine, na podlagi katerih odloča o zaznambi izvršbe in vknjižbi hipoteke po uradni dolžnosti, to je dne 9. 11. 2004, je pritožnik bil zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin. Vsa ta, s katerimi pritožnik utemeljuje svojo pritožbo, nastala po tem, ko je zemljiškoknjižno sodišče v predmetni zadevi že začelo postopek za zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke, na pravilnost izpodbijanega zemljiškoknjižnega sklepa ne morejo vplivati.
spor majhne vrednosti – narok – razpravno načelo – materialno procesno vodstvo
Zahteva za izvedbo naroka v postopku v sporih majhne vrednosti mora biti izrecna in ne konkludentna.
V okviru materialnega procesnega vodstva mora sodišče poskrbeti za dopolnitev z manjkajočimi navedbami v okviru dejanskega stanja, ki so ga stranke sicer že opisale, ne pa v primerih, ko stranka ni navedla pravno relevantnih dejstev oziroma je zgolj pavšalno ugovarjala trditvam nasprotne stranke.
ZPP člen 141, 142, 142/1, 333, 333/1, 343, 343/1, 343/2.
pritožba – zavrženje pritožbe – vročanje
Odločitev, da se pritožba kot prepozna zavrže, ni zakonita, ker sodišče prve stopnje pred tem ni preverilo, ali je bila vročitev sodbe opravljena pravilno.
javni uslužbenec – vojak – dodatek k plači – dodatek za stalnost – sodno varstvo – denarna terjatev
Tožnik ni uveljavljal varstva pravic (pri delodajalcu in nato pred sodiščem) zoper odločbo tožene stranke, s katero mu je bil priznan dodatek za stalnost, tako da za čas veljavnosti te odločbe ni upravičen do višjega dodatka za stalnost, kot mu je bil z dokončno (in pravnomočno) odločbo priznan.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sodno varstvo – rok za vložitev tožbe – zaslišanje strank – zvočno snemanje glavne obravnave – prepis zvočnega posnetka – bistvena kršitev določb postopka
Četudi je v prvotnem prepisu zvočnega posnetka zaslišanja tožnice napačno navedeno, da je neko vprašanje postavila predsednica senata, v resnici pa ga je pooblaščenka tožnice, četudi ni vneseno vprašanje predsednice senata „Zakaj?“ in opozorilo pooblaščenki, naj posluša in naj ne prekinja izpovedi tožnice, ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev tudi ni podana, ker sodišče prve stopnje prepisa ni izdelalo v treh dneh po naroku za glavno obravnavo in ker je zvočno snemalo le izpoved tožnice, ne pa tudi izpoved zakonite zastopnice tožene stranke.
Sodišče prve stopnje je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj izpodbijana sodba nima jasnih razlogov, iz katerih bi izhajalo, zakaj je tožbeni zahtevek utemeljen. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo, s čim je skladna tožničina izpoved, na katero je oprlo odločitev, in tudi ne, kakšne pomanjkljivosti oziroma napačne ugotovitve izhajajo iz izpovedi preostalih prič, da jim sodišče prve stopnje ni sledilo. Sodišče prve stopnje se tudi ni opredelilo do ostalih predlaganih dokazov tožene stranke. Ni jih zavrnilo, izvedlo pa jih tudi ni.
ZPP člen 318. ZDR člen 73, 73/1, 110, 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/4.
zamudna sodba – sprememba delodajalca – poskusno delo – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
V primeru spremembe delodajalca po 73. členu ZDR delavec ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi česar je nezakonita odločitev, da mora še enkrat opravljati poskusno delo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0062501
ZPP člen 1. ZZK-1 člen 243.
predmet pravdnega postopka – neveljavnost upravnih odločb – naznanilni list – izbrisna tožba
Do prenosa lastninske pravice na nepremičnini ni prišlo, toliko manj je do tega prišlo z vknjižbo. V zemljiški knjigi je bila opravljena le poočitev spremembe mer – to je pomožni vpis, s katerim se v zemljiški knjigi zavedejo spremembe podatkov, ki jih zemljiška knjiga prenaša iz zemljiškega katastra. Svojo pravico bi morala tožnika zavarovati v postopku, v katerem je do izdaje naznanilnega lista prišlo. Če pa tega nista storila, z izbrisno tožbo, namenjeno izbrisu neveljavnih vknjižb, svoje neaktivnosti ne moreta nadomestiti z izbrisno tožbo, za katero ni ne dejanske ne pravne podlage.
Učinkov ali neveljavnosti upravnih odločb v pravdnem postopku ni možno ugotavljati.
ZDR člen 83, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 257, 257/1, 257/3.
javni uslužbenec – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – zloraba uradnega položaja – rok za podajo odpovedi
Šele po opravljenem zagovoru tožnika se je tožena stranka seznanila z utemeljenimi razlogi za odpoved. Ker je odpoved podala v nadaljnjih 30 dneh, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pravočasna.
V kolikor se torej glavni delničar lahko prosto odloča o izključitvi manjšinskih delničarjev, mora biti enako upravičenje podeljeno tudi slednjim. Še zlasti, ker je institut določen z namenom varstva manjšinskih delničarjev pred škodljivimi ravnanji glavnega delničarja, ki lahko nastopijo tudi po pridobitvi delnic s strani manjšinskega delničarja, je mogoče določbo 1. alineje 3. odstavka 605. člena ZGD-1 pri izstopu manjšinskega delničarja smiselno uporabiti le tako, da se pri presoji upravičenja do izstopa iz družbe presoja, ali je imel manjšinski delničar takšen (manjšinski) položaj v času, ko je na glavnega delničarja naslovil zahtevo za odkup do trenutka, ko je na sodišče vložil predlog za sodno določitev višine primernega denarnega nadomestila.
Kljub temu da tožniku v invalidskem postopku pravice niso bile priznane, se začasna nezmožnost za delo ugotavlja v okviru ugotovljene preostale delovne zmožnosti. Začasna nezmožnost za delo se ugotavlja za delo, za katero je bilo v invalidskem postopku ugotovljeno, da je tožnik še zmožen (z omejitvami), ne pa za delo, za katerega je bilo ugotovljeno, da ni več zmožen.
dodatek za pomoč in postrežbo – najtežje prizadete kategorije upravičencev – revizija
Ker je invalidska komisija II. stopnje v reviziji že potrdila mnenje invalidske komisije I. stopnje, da gre pri tožniku za najtežje prizadetega upravičenca, in spremenila le datum nastanka potrebe po dodatku za najtežje prizadete upravičence, je invalidska komisija II. stopnje dodatno mnenje, da tožnik ni najtežje prizadeti upravičenec, podala brez podlage in z dvakratnim revizijskim odločanjem o istem dejanskem vprašanju prekoračila zakonska pooblastila, zato je dokončna odločba, ki temelji na tem dodatnem mnenju, nezakonita.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 273, 273/1, 273/1-5.
začasna odredba – prenehanje delovnega razmerja – sredstva za preživljanje – nadomestilo plače
Zgolj trditve (brez ustreznih dokazil), da je tožnik ostal brez zaposlitve, da nima pravice do namestila za čas brezposelnosti in da mora plačevati preživnino za mladoletno hčerko ne zadoščajo za zaključek, da je izkazal, da je začasna odredba (za plačevanje nadomestila plače za čas spora o zakonitosti prenehanja delovnega razmerja) potrebna za njegovo preživljanje oziroma za preživljanje oseb, ki jih je dolžan preživljati.
V kolikor bi tožena stranka uspela dokazati soodvisnost sklenjene posojilne pogodbe med tožečo stranko in družbo T. T. d.o.o. in izpodbijanega nakazila za isti znesek, ne bi bil podan objektivni pogoj izpodbojnosti iz 1. točke 1. odstavka 271. člena ZFPPIPP. Če je bil namen pogodbenih strank za sklenitev posojilne pogodbe zgolj zagotovitev plačila tožene stranke preko asignacije, torej vzpostavitev kritnega razmerja med asignantom in asignatom, bi v posledici izpolnitve nakazila toženi stranki v razmerju do tožeče stranke prišlo le do spremembe upnika, saj bi tožeči stranki na podlagi izpolnitve nakazila prenehala obveznost do tožene stranke, a bi istočasno nastala enaka obveznost do asignata kot posojilodajalca.
plačilo sodne takse za pritožbo – prekluzivni rok – prepozno plačilo sodne takse
Rok za plačilo sodne takse je določen v ZST-1. Gre za prekluzivni zakonski rok, pri katerem procesnega dejanja po poteku roka ni več mogoče opraviti. Zato prekluzivni učinek zakonskega roka nastopu tudi v primeru, ko stranka procesno dejanje opravi po poteku roka.