sodba na podlagi odpovedi – vročilnica – vročitev vabila
Vročilnica kot javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. V obravnavani zadevi vročilnica tako dokazuje, da je bilo stečajnemu upravitelju vročeno tudi vabilo na poravnalni narok oziroma glavno obravnavo. Dokazno pravilo o resničnosti vsebine javne listine je sicer izpodbojno, vendar pa tožeča stranka razen trditev, da ji vabilo ni bilo vročeno, pritožbenemu sodišču ne ponudi ničesar drugega. Pritožbeno sodišče pripominja, da bi stečajni upravitelj, glede na to, da je vsebina pošiljke navedena tudi na ovojnici, moral preveriti, ali vsebina res ustreza zapisu na ovojnici in v primeru, da temu ne bi bilo tako, takoj ustrezno reagirati.
vknjižba lastninske pravice – kmetijska zemljišča – listine, ki so podlaga za vknjižbo – odločba državnega organa – predznamba
Ne zadostuje pravnomočna sodba kot podlaga oziroma naslov za zemljiškoknjižno vknjižbo v primeru, če bi bilo tudi zemljiškoknjižnemu dovolilu potrebno priložiti soglasje oziroma odobritev pristojnega organa oziroma potrdilo pristojnega organa, da takšno soglasje oziroma odobritev ni potrebna.
Če se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vknjižba pridobitve oziroma izbrisa pravice, se šteje, da ta predlog obsega podrejeni zahtevek za predznambo pridobitve oziroma izbrisa pravice, pod pogojem, da niso izkazani pogoji za dovolitev vknjižbe, razen če ni predlagatelj ta podrejeni zahtevek s predlogom izrecno izključil.
spor majhne vrednosti – narok – razpravno načelo – materialno procesno vodstvo
Zahteva za izvedbo naroka v postopku v sporih majhne vrednosti mora biti izrecna in ne konkludentna.
V okviru materialnega procesnega vodstva mora sodišče poskrbeti za dopolnitev z manjkajočimi navedbami v okviru dejanskega stanja, ki so ga stranke sicer že opisale, ne pa v primerih, ko stranka ni navedla pravno relevantnih dejstev oziroma je zgolj pavšalno ugovarjala trditvam nasprotne stranke.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sodno varstvo – rok za vložitev tožbe – zaslišanje strank – zvočno snemanje glavne obravnave – prepis zvočnega posnetka – bistvena kršitev določb postopka
Četudi je v prvotnem prepisu zvočnega posnetka zaslišanja tožnice napačno navedeno, da je neko vprašanje postavila predsednica senata, v resnici pa ga je pooblaščenka tožnice, četudi ni vneseno vprašanje predsednice senata „Zakaj?“ in opozorilo pooblaščenki, naj posluša in naj ne prekinja izpovedi tožnice, ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev tudi ni podana, ker sodišče prve stopnje prepisa ni izdelalo v treh dneh po naroku za glavno obravnavo in ker je zvočno snemalo le izpoved tožnice, ne pa tudi izpoved zakonite zastopnice tožene stranke.
Sodišče prve stopnje je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj izpodbijana sodba nima jasnih razlogov, iz katerih bi izhajalo, zakaj je tožbeni zahtevek utemeljen. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo, s čim je skladna tožničina izpoved, na katero je oprlo odločitev, in tudi ne, kakšne pomanjkljivosti oziroma napačne ugotovitve izhajajo iz izpovedi preostalih prič, da jim sodišče prve stopnje ni sledilo. Sodišče prve stopnje se tudi ni opredelilo do ostalih predlaganih dokazov tožene stranke. Ni jih zavrnilo, izvedlo pa jih tudi ni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0062501
ZPP člen 1. ZZK-1 člen 243.
predmet pravdnega postopka – neveljavnost upravnih odločb – naznanilni list – izbrisna tožba
Do prenosa lastninske pravice na nepremičnini ni prišlo, toliko manj je do tega prišlo z vknjižbo. V zemljiški knjigi je bila opravljena le poočitev spremembe mer – to je pomožni vpis, s katerim se v zemljiški knjigi zavedejo spremembe podatkov, ki jih zemljiška knjiga prenaša iz zemljiškega katastra. Svojo pravico bi morala tožnika zavarovati v postopku, v katerem je do izdaje naznanilnega lista prišlo. Če pa tega nista storila, z izbrisno tožbo, namenjeno izbrisu neveljavnih vknjižb, svoje neaktivnosti ne moreta nadomestiti z izbrisno tožbo, za katero ni ne dejanske ne pravne podlage.
Učinkov ali neveljavnosti upravnih odločb v pravdnem postopku ni možno ugotavljati.
ZDR člen 83, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 257, 257/1, 257/3.
javni uslužbenec – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – zloraba uradnega položaja – rok za podajo odpovedi
Šele po opravljenem zagovoru tožnika se je tožena stranka seznanila z utemeljenimi razlogi za odpoved. Ker je odpoved podala v nadaljnjih 30 dneh, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pravočasna.
ZPP člen 318. ZDR člen 73, 73/1, 110, 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/4.
zamudna sodba – sprememba delodajalca – poskusno delo – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
V primeru spremembe delodajalca po 73. členu ZDR delavec ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi česar je nezakonita odločitev, da mora še enkrat opravljati poskusno delo.
ZPP člen 141, 142, 142/1, 333, 333/1, 343, 343/1, 343/2.
pritožba – zavrženje pritožbe – vročanje
Odločitev, da se pritožba kot prepozna zavrže, ni zakonita, ker sodišče prve stopnje pred tem ni preverilo, ali je bila vročitev sodbe opravljena pravilno.
ZIZ člen 45. ZZK-1 člen 10, 10/1, 10/2, 10/3, 86, 88.
vrstni red vpisov – vknjižba hipoteke - vknjižba po uradni dolžnosti
Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih in opravlja vpise po vrstnem redu, ki se določi po trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti. V trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listine, na podlagi katerih odloča o zaznambi izvršbe in vknjižbi hipoteke po uradni dolžnosti, to je dne 9. 11. 2004, je pritožnik bil zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin. Vsa ta, s katerimi pritožnik utemeljuje svojo pritožbo, nastala po tem, ko je zemljiškoknjižno sodišče v predmetni zadevi že začelo postopek za zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke, na pravilnost izpodbijanega zemljiškoknjižnega sklepa ne morejo vplivati.
javni uslužbenec – vojak – dodatek k plači – dodatek za stalnost – sodno varstvo – denarna terjatev
Tožnik ni uveljavljal varstva pravic (pri delodajalcu in nato pred sodiščem) zoper odločbo tožene stranke, s katero mu je bil priznan dodatek za stalnost, tako da za čas veljavnosti te odločbe ni upravičen do višjega dodatka za stalnost, kot mu je bil z dokončno (in pravnomočno) odločbo priznan.
V kolikor bi tožena stranka uspela dokazati soodvisnost sklenjene posojilne pogodbe med tožečo stranko in družbo T. T. d.o.o. in izpodbijanega nakazila za isti znesek, ne bi bil podan objektivni pogoj izpodbojnosti iz 1. točke 1. odstavka 271. člena ZFPPIPP. Če je bil namen pogodbenih strank za sklenitev posojilne pogodbe zgolj zagotovitev plačila tožene stranke preko asignacije, torej vzpostavitev kritnega razmerja med asignantom in asignatom, bi v posledici izpolnitve nakazila toženi stranki v razmerju do tožeče stranke prišlo le do spremembe upnika, saj bi tožeči stranki na podlagi izpolnitve nakazila prenehala obveznost do tožene stranke, a bi istočasno nastala enaka obveznost do asignata kot posojilodajalca.
ZPP člen 108, 108/3, 112, 112/2, 274. ZPIZ-1 člen 252, 252/2. ZDSS-1 člen 72, 72/1.
zavrženje tožbe – prepozna tožba
Glede na datum vročitve izpodbijane dokončne odločbe toženca in datum vložitve tožbe, je bila tožba vložena po izteku 30-dnevnega roka, zato je prepozna in se zavrže.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 209, 235.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – pravna kvalifikacija
Obveznost delodajalca pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je le, da ugotovi, da ima kršitev delovnih obveznosti vse znake kaznivega dejanja, ni pa dolžan navesti pravilne pravne kvalifikacije kaznivega dejanja.
Tožena stranka je pri prevedbi v nov plačni sistem pravilno izhajala iz vsebine veljavnih pogodb o zaposlitvi, sklenjenih s tožnicama. Pri tem ni bila dolžna upoštevati dela, ki sta ga tožnici (domnevno) dejansko opravljali. Za odpravo morebitnih nasprotij med dejanskim opravljanjem dela in delom, ki je predpisano v pogodbi o zaposlitvi, oziroma odpravo morebitnih kršitev obveznosti oziroma izpolnitev pravic iz delovnega razmerja, bi morali slednji pri toženi stranki uveljavljati varstvo pravic po 1. odst. 204. čl. ZDR.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Napačna navedba datuma pogodbe o zaposlitvi, ki se odpoveduje, sama po sebi ne povzroči, da bi bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
poslovni razlog - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka se je v skladu s svojo poslovno politiko, iz organizacijskih, ekonomskih razlogov in predvsem zaradi racionalizacije stroškov odločila, da ukine delovno mesto direktorja za gostinstvo in turizem. Iz tega razloga je tožniku, ki je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za to delovno mesto, zakonito podala redno odpoved iz poslovnega razloga.
ZDR člen 109, 131, 184. OZ člen 174. ZPP člen 316.
odškodnina – renta – odpravnina – regres za letni dopust – pripoznava zahtevka – sodba na podlagi pripoznave – kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je s tem, ko ni izdalo delne sodbe na podlagi pripoznave, kljub temu da so bili za to izpolnjeni vsi pogoji, storilo kršitev določb postopka relativne narave, ki pa glede na sprejeto odločitev, da je tožbeni zahtevek v tem delu utemeljen, ni vplivala na na pravilnost te izpodbijane odločitve.