odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – utemeljen razlog – reparacija – odškodninska odgovornost delodajalca – razlika v plači
Ob ugotovitvi, da za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ni bilo utemeljenega razloga, je podana odškodninska odgovornost delodajalca za povračilo premoženjske škode delavcu v višini razlike med delavčevo plačo za prejšnje delovno mesto in plačo, ki jo prejema na novem delovnem mestu. Ta razlika pripada delavcu kot odškodnina za premoženjsko škodo v višini prikrajšanja.
Toženec pri izdaji odločbe tožnici o starostni pokojnini ni razpolagal s podatki o zneskih, namenjenih za notranji odkup delnic, saj ti podatki na obrazcih M4 niso bili vsebovani. Toženec zato s pravnomočno odločbo še ni odločil o vštevanju zneskov namenjenih notranjemu odkupu delnic in niso bil del dejanskega stanu v času odločanja o priznanju pravice do starostne pokojnine.
Toženec pri odločitvi o tožnikovi pravici do starostne pokojnine ni pravnomočno odločil o znesku, ki ga je tožniku v letu 1992 izplačal delodajalec, zato pri zahtevi tožnika, da mu na podlagi naknadno pridobljenih podatkov ponovno izračuna višino pokojninske osnove in mu ponovno odmeri pokojnino, ne gre za odločanje o istem dejanskem stanju, temveč gre za odločitev o višini pokojninske osnove na podlagi dejstev, ki še niso bila predmet vsebinskega preizkusa pri tožencu.
izredna občinska socialna pomoč – stroški postopka
Tožnica, ki izredno občinsko socialno pomoč uveljavlja zaradi nabave kurilnega olja, plačilo zaostalih položnic, zdravljenje in prehrano, do te pomoči ni upravičena, ker ne gre za izjemno težke razmere, kar kot pogoj za priznanje pomoči določa občinski pravilnik, temveč za materialno ogroženost.
V sporu glede izredne občinske socialne pomoči, kjer kot toženec nastopa občina, toženec sam krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka.
Tožena stranka je delavcem organizirala prehrano med delom oziroma jim zagotavljala topli obrok, katerega je tožeča stranka tudi koristila. Kljub temu je upravičena do vtoževane razlike med (nižjo) ceno toplega obroka in (višjim) povračilom stroškov prehrane med delom po kolektivni pogodbi.
javni uslužbenec – plačilo za delo – dodatek k plači – stalna pripravljenost
Ob ugotovitvi, da je tožena stranka za čas, za katerega je tožniku pisno odredila pripravljenost na delu, izplačala dodatek v višini 20 % urne postavke osnovne plače, tožnik do dodatnega plačila iz tega naslova ni upravičen, četudi je imel ves čas pri sebi službeni telefon in je bil dosegljiv za vprašanja novinarjev.
KZ-1 člen 283, 283/4. ZKP člen 352, 352/1, 352/1-3.
priprave na glavno obravnavo – ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti in za uspešno izvedbo kazenskega postopka – obdolženčeva navzočnost na glavni obravnavi
Sojenje je oblastno dejanje in odraz državne suverenosti, ki mora tudi v primerih trenutne obdolženčeve nedosegljivosti vzdržati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0067689
SPZ člen 60. OZ člen 50.
pridobitev lastninske pravice na premičnini – navidezna pogodba – komisionar – navidezni kupec – slamnati kupec – prodajna pogodba – zaslišanje prič v drugem postopku
Prodajna pogodba, pri kateri ni navidezna vsebina, temveč ni v skladu z resničnostjo le oseba enega pogodbenika, je pogodba z navideznim oziroma slamnatim kupcem. OZ ne vsebuje določb o pogodbi z navideznim pogodbenikom. Pojem pogodbe z navideznim kupcem sta izoblikovali teorija in sodna praksa. Pri pogodbi z navideznim kupcem gre za dva povezana pravna posla (pogodba prodajalca z navideznim kupcem in zaveza navideznega kupca, da bo koristi iz prodajne pogodbe prenesel na resničnega kupca). Pogodba z navideznim kupcem je veljavna pogodba. Gre le za to, da navidezni kupec sklene pogodbo v svojem imenu, a v poslovnem interesu osebe, ki ostane v ozadju in se ne pojavi kot upravičenec ali zavezanec iz pogodbe. To postane navidezni kupec, ki koristi kot že obrazloženo prenese na dejanskega gospodarja posla na podlagi obligacijske zaveze. Glede na navedeno prvo razmerje (pogodba med prodajalcem in navideznim kupcem) privede do pridobitve lastninske pravice v korist navideznega kupca, drugo razmerje (dogovor med navideznim in resničnim kupcem) pa ima za posledico pravico resničnega kupca terjati od navideznega kupca prenos te pravice. Če do prenosa omenjene pravice nikoli ne pride, resnični kupec nikoli ne postane lastnik.
prometna nesreča – odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine – bodoča škoda – strah – skaženost – zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Tudi samo dejstvo, da bo zaradi odstranitve OSM materiala potrebna še ena operacija, ne omogoča zaključka, da gre za (bodočo nepremoženjsko) škodo, ki bi jo prvo sodišče lahko upoštevalo (ob zaključku sojenja) pri odmeri denarne odškodnine iz naslova telesnih bolečin. Čeprav je iz zdravniškega izvida z dne 01. 04. 2009 razvidno, da je odstranitev OSM materiala iz levega zapestja predvidena v naslednjem letu, pa ni gotovo, kot pravilno opozarja toženka, da se bo tožnica za to tudi odločila. Po normalnem teku stvari tako ni zagotovo pričakovati, da bo bodoča škoda nastala.
ZZK-1 člen 89, 89/2, 96, 148, 148-2, 148-3, 148-4, 148-5. ZFPPIPP člen 342, 342/1, 342/2, 342/3, 383. ZNP člen 35, 35/1.
izbris zaznamb izvršbe in vknjiženih hipotek – prodaja nepremičnine v postopku osebnega stečaja
Če dovoli vknjižbo lastninske pravice, zemljiškoknjižno sodišče hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris vseh zaznamb izvršbe in vseh vknjiženih hipotek. Posamezne vknjižene oziroma predzaznamovane hipoteke oziroma zemljiški dolg se ne izbrišejo le v primeru, če je v sklepu o izročitvi nepremičnin kupcu določeno, da posamezne od teh pravic ostanejo.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067608
ZDen člen 72. ZPP člen 243, 254. OZ člen 299, 378.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe premoženja – višina odškodnine – dokaz z izvedencem – zamudne obresti
Pri zahtevku po 72. členu ZDEN gre za nadomestilo tiste (izgubljene) koristi, ki bi jo denacionalizacijski upravičenec dosegel, če bi nepremičnino lahko uporabljal oziroma upravljal, pa je glede na zakonsko rešitev ob sami uveljavitvi ZDEN še ni mogel in ne koristi, ki jo jo je v tem času dosegel zavezanec. Vprašanje obogatitve na strani zavezane stranke za plačilo uveljavljane odškodnine niti ni pomembno.
Tudi pri presoji zahtevkov po 72. členu ZDen, ki jih je sodna praksa uvrstila med nečiste denarne terjatve, so se zamudne obresti od prisojene odškodnine, ki se je izračunavala po razmerah (cenah) ob sojenju, priznavale od izdaje sodbe dalje. Z uveljavitvijo ZPOMZO-A, ki je ločil prave zamudne obresti od valorizacijskih, pa je bilo ponovno mogoče priznavati zamudne obresti od nastanka dolžnikove zamude (vendar do uveljavitve ZPOMZO-1 samo kot čiste zamudne obresti brez valorizacijskih). Pritožbeno sodišče meni, da sicer ni nobenega razloga, da se načelno pravno mnenje ne bi nanašalo tudi na zahtevke po 72. členu ZDen, je pa potrebno le tega upoštevati tako kot se glasi.
preživljanje zakonca – preživninska obveznost zakonca – težje zaposljiva oseba
Preživnine se ne določi le v primeru, ko gre za popolnoma dela nezmožnega in nepreskrbljenega zakonca, pač pa tudi v primerih, ko se zaradi razpada zakonske zveze socialni in premoženjski položaj enega izmed zakoncev poslabša in ima tako ob razpadu zveze pravico do približno enakega standarda, kot ga je užival v trajanju zakonske zveze, in ko prognoza zdravstvenih težav zakonca, ki so trajne narave, ni ugodna.
ZZK – 1 člen 29, 30, 148, 148/1. ZLNDL člen 1, 1/1, 5, 5/1, 5/4, 14 in 16. ZSKZG člen 16, 16a, 16a/1.
pogoji za dovolitev vpisa – kmetijska zemljišča – sprememba kmetijskega zemljišča v nezazidano stavbno zemljišče – vknjižba lastninske pravice na ime občine
Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep utemeljeno oprlo na določbo 1. odst. 16.a čl. ZSKZG. V skladu z avtentično razlago se navedena določba razlaga tako, da se na neodplačen način prenesejo v last občine tista zemljišča, za katera je občina do 20.7.2004 na občinskem svetu sprejela ustrezne spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin občinskih planov, s katerimi je ta zemljišča namenila za graditev objektov.
Nepravilna je razlaga določb ZSKZG, da sta sporni parceli postali last Republike Slovenije na podlagi samega zakona že leta 1993, ne glede na to, da vpis lastninske pravice v korist Republike Slovenije ni bil izveden. Omenjena kasnejša določba 16.a čl. ZSKZG je spremenila prejšnjo ureditev (lex posterior derogat lex interior). V korist občin je na novo določila, da zemljišča na neodplačen način preidejo v last občine, pod navedenimi pogoji. Ob jasni določbi navedenega zakona je torej republika, ki ob povedanem ni pridobila lastninske pravice neposredno na podlagi določb ZSKZG, izgubila vse možnosti postati lastnica predmetnih nepremičnin.
revizija zoper sklep o zavrženju pritožbe - pooblastilo za izredno pravno sredstvo
Po 3. odstavku 384. člena ZPP je revizija vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo oziroma s katerim je potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže. Načelo zakonitosti terja, da se v takih situacijah omogoči preizkus pravilnosti procesne odločitve.
Po 2. odstavku 95. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, 19. členom ZSReg in 429. členom ZFPPIPP mora odvetnik za vložitev izrednih pravnih sredstev predložiti novo pooblastilo stranke, ki jo zastopa. Če tega ne stori, sodišče skladno s 5. odstavkom 98. člena ZPP pravno sredstvo zavrže.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056216
ZDen člen 88. ZZK-1 člen 8. ZPP člen 1, 13, 339, 339/2, 339/2-14.
denacionalizacija – prepoved razpolaganja z nepremičninami – ničnost prodajne pogodbe – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – možnost izključitve vrnitve v naravi – predhodno vprašanje
Sodišče, ki v pravdnem postopku odloča o tožbenem zahtevku na ugotovitev ničnosti pravnega posla na podlagi določbe 88. člena ZDen, ni vezano na bodoči izid nezaključenega denacionalizacijskega postopka in zanj ta oziroma bodoča odločitev denacionalizacijskega organa ne predstavlja predhodnega vprašanja.
Pogodba, ki je sklenjena v času po uveljavitvi ZDen v primeru, ko obstaja možnost vrnitve podržavljenega premoženja v naravi v skladu z omenjenim zakonom oziroma ko takšna možnost ni že izključena, je nepogojno oziroma avtomatično nična. Neveljavnost zavezovalnega pravnega posla glede na načelo kavzalnosti povzroči tudi neveljavnost razpolagalnega pravnega posla (zemljiškoknjižnega dovolila) in s tem takojšnjo neveljavnost vpisa v zemljiško knjigo. Tudi dobroverni zemljiškoknjižni pridobitelj mora zato trpeti učinke neveljavnega oziroma ničnega pravnega posla.
prepozna pritožba v nepravdnem postopku – obravnavanje prepozne pritožbe – zapuščinski postopek
Pritožbeno sodišče izjemoma lahko odloča tudi o pritožbah, ki niso bile vložene pravočasno, vendar s tem ne smejo biti prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
VSL0069307
ZOR člen 210, 210/4, 219. OZ člen 62. ZTLR člen 38.
neupravičena pridobitev – condictio causa data causa non secuta – vzdrževanje državnih cest
Na prvi skupščini tožene stranke 27. 07. 2000 predlog o dokapitalizaciji družbe s stvarnim vložkom tožeče stranke ni bil sprejet. S tem so prenehali pogoji za veljavnost Pogodbe o začasnem odstopu premoženja toženi stranki v upravljanje, zato se je rok njene začasne veljavnosti s tem iztekel in je po tem datumu prenehala veljati. S tem pa se izkaže, da je tožeča stranka na njeni podlagi za čas, za katerega je pogodba veljala, dala v uporabo sredstva brezplačno, saj pričakovane odmene v delnicah ni pridobila. Kadar je bilo nekaj izpolnjeno glede na pričakovano podlago, ki se ni uresničila, govorimo o condictio causa data causa non secuta (v teoriji se omenja primer stranke, ki da nečakinji poročno darilo, pa do sklenitve zakonske zveze ne pride). V obravnavanem primeru je tožeča stranka pustila svoja sredstva v brezplačno uporabo toženi stranki zato, da jih bo lahko vložila vanjo kot stvarni vložek. Tak primer pa ureja določba 4. odstavka 210. člena ZOR (obveznost vrnitve oziroma nadomestitve nastane tudi, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila). Če je zaradi pozneje nastalih okoliščin odpadla podlaga pravnega posla, pa razveljavitev pogodbe ne pride v poštev.