zamudna sodba – zavrnilna zamudna sodba – sklepčnost tožbe – nadurno delo – povračilo stroškov – stroški za prehrano med delom – odškodnina za neizkoriščen letni dopust
Sodišče prve stopnje je v delu, v katerem tožba ni sklepčna, utemeljeno izdalo zavrnilno zamudno sodbo. Utemeljeno je zavrnilo tožbeni zahtevek za povračilo stroškov za prehrano med delom za čas, ko tožnik ni več delal. Ker ni več delal, mu stroški prehrane med delom niso nastali in ni upravičen do povračila le-teh.
ZPP člen 337, 337/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
bolniški stalež – začasna nezmožnost za delo - invalid II. kategorije
Ob dejstvu, da je bil tožnik razvrščen v II. kategorijo invalidnosti in da so mu priznane pravice iz invalidskega zavarovanja (delo v skrajšanem delovnem času po štiri ure dnevno), je za presojo delazmožnosti bistveno, ali je tožnik zmožen opravljati delo (oziroma dejavnost, na podlagi katere je zavarovan) glede na odločbo, s katero so mu bile priznane pravice iz invalidskega zavarovanja.
plača – dodatek za delovno dobo – odpoved pravici – minimum pravic – pogodbena kazen
ZDR je pravico do dodatka za delovno dobo, ki je bila do njegove uveljavitve urejena v kolektivnih pogodbah, dvignil na nivo zakonske ureditve. Tako je dodatek za delovno dobo z uveljavitvijo ZDR postal obvezen, zakonsko predpisan del plače, ki se mu delavec ne more odpovedati niti se stranki v pogodbi o zaposlitvi ne moreta dogovoriti, da mu pravica do dodatka za delovno dobo ne pripada,.
Tožena stranka je delavcem organizirala prehrano med delom oziroma jim zagotavljala topli obrok, katerega je tožeča stranka tudi koristila. Kljub temu je upravičena do vtoževane razlike med (nižjo) ceno toplega obroka in (višjim) povračilom stroškov prehrane med delom po kolektivni pogodbi.
KZ-1 člen 283, 283/4. ZKP člen 352, 352/1, 352/1-3.
priprave na glavno obravnavo – ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti in za uspešno izvedbo kazenskega postopka – obdolženčeva navzočnost na glavni obravnavi
Sojenje je oblastno dejanje in odraz državne suverenosti, ki mora tudi v primerih trenutne obdolženčeve nedosegljivosti vzdržati.
motenje posesti – subjektivni rok za vložitev tožbe – dokazna ocena – sprememba tožbe
Pri presoji subjektivnega roka za vložitev pritožbe je sodišče pravilno štelo, da je ključna okoliščina, kdaj se je tožena stranka z motenjem seznanila in ne kdaj je dejansko motenje nastalo.
Toženec pri odločitvi o tožnikovi pravici do starostne pokojnine ni pravnomočno odločil o znesku, ki ga je tožniku v letu 1992 izplačal delodajalec, zato pri zahtevi tožnika, da mu na podlagi naknadno pridobljenih podatkov ponovno izračuna višino pokojninske osnove in mu ponovno odmeri pokojnino, ne gre za odločanje o istem dejanskem stanju, temveč gre za odločitev o višini pokojninske osnove na podlagi dejstev, ki še niso bila predmet vsebinskega preizkusa pri tožencu.
izredna občinska socialna pomoč – stroški postopka
Tožnica, ki izredno občinsko socialno pomoč uveljavlja zaradi nabave kurilnega olja, plačilo zaostalih položnic, zdravljenje in prehrano, do te pomoči ni upravičena, ker ne gre za izjemno težke razmere, kar kot pogoj za priznanje pomoči določa občinski pravilnik, temveč za materialno ogroženost.
V sporu glede izredne občinske socialne pomoči, kjer kot toženec nastopa občina, toženec sam krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka.
zavarovalnina – metoda merjenja gibljivosti - invalidnina
Izvedenec dr. A. je uporabil metodo ocene gibljivosti, ki je izrecno predpisana v tabeli zavarovalnice, izvedenka dr. D. pa ne. Sodišče je pravilno sledilo mnenju izvedenca, saj je tožnik vtoževal invalidnino na podlagi zavarovalne pogodbe.
darilna pogodba – nagib za sklenitev pogodbe – vrnitev darila zaradi razveze zakonske zveze
Življenjsko in logično je, da tožnika s tožencem ne bi sklenila darilne pogodbe, če ne bi bil njun zet. Dejstvo sklenjene zakonske zveze med tožencem in hčerko tožencev je bilo torej odločilno pri sklenitvi darilne pogodbe.
denarna kazen – žalitev sodišča – žalitev sodišča v vlogi – žaljiva vloga – varovanje ugleda in avtoritete sodstva
Pritožba je namenjena preizkusu dejanskih in pravnih zaključkov nižjega sodišča, izhajajočih iz izpodbijane odločbe. V tem smislu je pritožnik lahko tudi kritičen do stališč sodišča, lahko izraža tudi svoja pravna naziranja v zvezi s predmetom obravnavanja, torej odločbo izpodbija s pravno in dejansko argumentacijo, vse pa v mejah dostojnega izražanja svojih stališč. Pritožnik pa nestrinjanje z odločitvijo prvostopenjskega sodišča v pritožbi izraža zgolj z žaljivimi vrednostnimi sodbami o delu sodišča in sodnikov, s čimer ruši zaupanje v sodni sistem in spodkopava avtoriteto sodišča.
Napačno je stališče, da je način poplačila upnika bodoče negotovo dejstvo ter zato tožena stranka ne more uspeti z ugovorom, da upnik z izpodbijanim pravnim poslom ne bi bil prikrajšan zaradi predhodne velike obremenjenosti nepremičnine. Gre za relevantne okoliščine, ki vplivajo na vzročno zvezo med izpodbijanim pravnim poslom in prikrajšanjem upnika in jih je mogoče ugotoviti s stopnjo takšnega prepričanja, da bi argumenti s svojo trdnostjo prepričali razumnega človeka.
Pogodba med strankama je bila vsaj delno odplačna, to pa pomeni, da v tem obsegu posel tudi ne more biti izpodbojen.
prisilna poravnava – izračun deleža glasovalnih pravic upnika pri glasovanju o sprejetju prisilne poravnave – verjetno izkazana terjatev – končni seznam preizkušenih terjatev – vsebina sklepa o potrditvi prisilne poravnave – terjatve, ugotovljene v postopku prisilne poravnave
Odločitev sodišča o verjetnosti prerekanih terjatev je potrebna le zaradi podelitve glasovalnih pravic upnikom, in ne sodi v sklep o potrditi prisilne poravnave, ki je izvršilni naslov in podlaga za izpolnitev obveznosti dolžnika. Zato je torej stališče pritožnika, da bi moral sklep o potrditvi prisilne poravnave vsebovati tudi odločitev sodišča o tem, katere terjatve so verjetno izkazane, materialnopravno zmotno. Kakšne so vse obveznosti dolžnika pa upnik lahko razbere iz poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika.
Stanje perona kot dela železniške postaje ne spada v „uporabo vlaka“ in torej odgovornost po zavarovalni pogodbi ni zavarovana pri toženi stranki. Ker pa tega zavarovanja ni, tožena stranka kot zavarovalnica ni odgovorna za v tej pravdi vtoževano odškodnino.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056216
ZDen člen 88. ZZK-1 člen 8. ZPP člen 1, 13, 339, 339/2, 339/2-14.
denacionalizacija – prepoved razpolaganja z nepremičninami – ničnost prodajne pogodbe – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – možnost izključitve vrnitve v naravi – predhodno vprašanje
Sodišče, ki v pravdnem postopku odloča o tožbenem zahtevku na ugotovitev ničnosti pravnega posla na podlagi določbe 88. člena ZDen, ni vezano na bodoči izid nezaključenega denacionalizacijskega postopka in zanj ta oziroma bodoča odločitev denacionalizacijskega organa ne predstavlja predhodnega vprašanja.
Pogodba, ki je sklenjena v času po uveljavitvi ZDen v primeru, ko obstaja možnost vrnitve podržavljenega premoženja v naravi v skladu z omenjenim zakonom oziroma ko takšna možnost ni že izključena, je nepogojno oziroma avtomatično nična. Neveljavnost zavezovalnega pravnega posla glede na načelo kavzalnosti povzroči tudi neveljavnost razpolagalnega pravnega posla (zemljiškoknjižnega dovolila) in s tem takojšnjo neveljavnost vpisa v zemljiško knjigo. Tudi dobroverni zemljiškoknjižni pridobitelj mora zato trpeti učinke neveljavnega oziroma ničnega pravnega posla.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0072391
ZIZ člen 239, 260.
predlog za izdajo predhodne odredbe – ustanovitev zastavne pravice na poslovnem deležu družbe – izbris družbe iz sodnega registra – izvršljivost
Upnik ne more več doseči cilja, ki ga je zasledoval s predlogom za izdajo predhodne odredbe, to je ustanovitve zastavne pravice na poslovnem deležu dolžnika v družbi N. d.o.o., saj je ta družba prenehala obstajati.