zamudna sodba – sklepčnost tožbe – dokazovanje – plačilo za delo – nadurno delo – regres za letni dopust
Za sklepčnost tožbe se ne zahteva, da bi tožnik predložil določene dokaze, saj se v okviru presoje pogojev za izdajo zamudne sodbe ugotavlja zgolj, ali zatrjevana dejstva niso v nasprotju s predloženimi dokazi ali dejstvi, ki so splošno znana, ne pa ali predloženi dokazi dokazujejo resničnost zatrjevanih dejstev. Če zatrjevano dejstvo ni v nasprotju z dokazom, je nepomembno, kakšne narave je predloženi dokaz in ali je zadosten.
zamudna sodba – zavrnilna zamudna sodba – sklepčnost tožbe – nadurno delo – povračilo stroškov – stroški za prehrano med delom – odškodnina za neizkoriščen letni dopust
Sodišče prve stopnje je v delu, v katerem tožba ni sklepčna, utemeljeno izdalo zavrnilno zamudno sodbo. Utemeljeno je zavrnilo tožbeni zahtevek za povračilo stroškov za prehrano med delom za čas, ko tožnik ni več delal. Ker ni več delal, mu stroški prehrane med delom niso nastali in ni upravičen do povračila le-teh.
ZDR člen 43, 184, 184/1. OZ člen 131, 171, 179. ZVZD člen 5.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – soprispevek oškodovanca – nepremoženjska škoda
Tožnik se je poškodoval pri vajah, ki so podobne vajam, ki se izvajajo pri boksu. Tožena stranka bi morala glede na značilnost teh vaj poskrbeti, da se izvajajo na podlagi, ki je enaka tisti, na kateri se izvajajo borilne veščine. Ker tega ni storila, ampak so delavci (tožnik) vaje izvajali na odprtem, na travnati podlagi, je podana njena krivdna odgovornost za poškodbo, ki jo je tožnik utrpel.
konkurenčna klavzula – nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule
Tožnik je za čas obvezne lojalnosti upravičen do nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule, ki je bilo dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi, ker posebna izjava tožene stranke, s katero bi se izrecno izjavila o spoštovanju konkurenčne klavzule, ni bila potrebna.
ZPIZVZ člen 6, 7, 25. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 225, 225/4.
bivši vojaški zavarovanci – odmera pokojnine – pravnomočna odločitev
Ker je bila tožniku pravica do invalidske pokojnine že dokončno in pravnomočno priznana in odmerjena na podlagi 7. člena ZPIZVZ, je toženec zahtevo za odmero invalidske pokojnine na podlagi 6. člena ZPIZVZ utemeljeno zavrgel.
zamudna sodba – pritožba – pritožbeni razlog – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja se zamudne sodbe ne more izpodbijati s pritožbo, zaradi česar pritožbeno sodišče v tej smeri izpodbijane delne zamudne sodbe ni preizkusilo.
Kljub temu, da je tožnik že dopolnil 50 let starosti, kot invalid III. kategorije, ki je zmožen za delo v svojem poklicu oziroma na drugem delovnem mestu z omejitvami, nima pravice do invalidske pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela, ker pri njem ni podana II. kategorija invalidnosti in ni nezmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – utemeljen razlog – reparacija – odškodninska odgovornost delodajalca – razlika v plači
Ob ugotovitvi, da za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ni bilo utemeljenega razloga, je podana odškodninska odgovornost delodajalca za povračilo premoženjske škode delavcu v višini razlike med delavčevo plačo za prejšnje delovno mesto in plačo, ki jo prejema na novem delovnem mestu. Ta razlika pripada delavcu kot odškodnina za premoženjsko škodo v višini prikrajšanja.
stanovanjski stroški – obvestilo upravniku o spremembi lastništva posameznega dela
Če etažni lastnik, ki prenese lastninsko pravico s pravnim poslom, ne obvesti upravnika o spremembi lastninske pravice na stanovanju, se domneva, da je še vedno njegov lastnik, kljub temu da ni vpisan v zemljiško knjigo.
ničnost pogodbe – promet z nepremičninami – brezplačna odsvojitev delov premoženja občine
Razlogi, da je tožena stranka z nepremičnino razpolagala v nasprotju z Zakonom o lokalni samoupravi in Zakonom o prometu z nepremičninami zadoščajo za pravilnost odločitve prvostopnega sodišča o ničnosti pogodbe o neodplačnem prenosu lastninske pravice.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056216
ZDen člen 88. ZZK-1 člen 8. ZPP člen 1, 13, 339, 339/2, 339/2-14.
denacionalizacija – prepoved razpolaganja z nepremičninami – ničnost prodajne pogodbe – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – možnost izključitve vrnitve v naravi – predhodno vprašanje
Sodišče, ki v pravdnem postopku odloča o tožbenem zahtevku na ugotovitev ničnosti pravnega posla na podlagi določbe 88. člena ZDen, ni vezano na bodoči izid nezaključenega denacionalizacijskega postopka in zanj ta oziroma bodoča odločitev denacionalizacijskega organa ne predstavlja predhodnega vprašanja.
Pogodba, ki je sklenjena v času po uveljavitvi ZDen v primeru, ko obstaja možnost vrnitve podržavljenega premoženja v naravi v skladu z omenjenim zakonom oziroma ko takšna možnost ni že izključena, je nepogojno oziroma avtomatično nična. Neveljavnost zavezovalnega pravnega posla glede na načelo kavzalnosti povzroči tudi neveljavnost razpolagalnega pravnega posla (zemljiškoknjižnega dovolila) in s tem takojšnjo neveljavnost vpisa v zemljiško knjigo. Tudi dobroverni zemljiškoknjižni pridobitelj mora zato trpeti učinke neveljavnega oziroma ničnega pravnega posla.
revizija zoper sklep o zavrženju pritožbe - pooblastilo za izredno pravno sredstvo
Po 3. odstavku 384. člena ZPP je revizija vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo oziroma s katerim je potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže. Načelo zakonitosti terja, da se v takih situacijah omogoči preizkus pravilnosti procesne odločitve.
Po 2. odstavku 95. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, 19. členom ZSReg in 429. členom ZFPPIPP mora odvetnik za vložitev izrednih pravnih sredstev predložiti novo pooblastilo stranke, ki jo zastopa. Če tega ne stori, sodišče skladno s 5. odstavkom 98. člena ZPP pravno sredstvo zavrže.
izpraznitev stanovanja – uporabnina – presoja nezakonitosti bivanja v stanovanju.
Ni pravno pomembno, ali je bila toženka obsojena zaradi kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja, saj za nezakonito uporabo stanovanja zadošča, da toženka z lastnikom ni imela sklenjene najemne pogodbe. To dejstvo v postopku niti ni sporno.
Napačno je stališče, da je način poplačila upnika bodoče negotovo dejstvo ter zato tožena stranka ne more uspeti z ugovorom, da upnik z izpodbijanim pravnim poslom ne bi bil prikrajšan zaradi predhodne velike obremenjenosti nepremičnine. Gre za relevantne okoliščine, ki vplivajo na vzročno zvezo med izpodbijanim pravnim poslom in prikrajšanjem upnika in jih je mogoče ugotoviti s stopnjo takšnega prepričanja, da bi argumenti s svojo trdnostjo prepričali razumnega človeka.
Pogodba med strankama je bila vsaj delno odplačna, to pa pomeni, da v tem obsegu posel tudi ne more biti izpodbojen.
komanditna družba – vključitev novega družbenika – sprememba družbene pogodbe – komplementar – odpoved družbenika – pogodbena svoboda
Po 137. členu ZGD-1 se pravna razmerja med družbeniki urejajo z družbeno pogodbo. Ker način prenehanja družbeništva v družbeni pogodbi predlagatelja ni določen, se posledično po 2. odstavku 135. člena ZGD-1 smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o družbi z neomejeno odgovornostjo. Do spremembe družbenikov pri družbi z neomejeno odgovornostjo pa lahko pride bodisi s pristopom novih članov, pri čemer je nujna sklenitev nove družbene pogodbe, katere podpisnik je tudi novi družbenik, bodisi z izločitvijo posameznega družbenika oziroma z družbenikovo odpovedjo družbene pogodbe.
Za vključitev novega družbenika v komanditno družbo je nujno potrebna sprememba družbene pogodbe in njegovo soglasje za vstop v družbo. Novega komplementarja komanditne družbe ne moreta kar določiti dosedanja družbenika brez njegovega soglasja.
Drugotožena stranka ni profesionalno opravljala svoje obveznosti vzdrževanja sporne ceste v zimskem času. V posledici tega je prišlo do zdrsa tožnice in posledično njene poškodbe ter je tako vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem drugotožene stranke in škodo, ki jo je tožnica utrpela, izkazana.
ZZK-1 člen 89, 89/2, 96, 148, 148-2, 148-3, 148-4, 148-5. ZFPPIPP člen 342, 342/1, 342/2, 342/3, 383. ZNP člen 35, 35/1.
izbris zaznamb izvršbe in vknjiženih hipotek – prodaja nepremičnine v postopku osebnega stečaja
Če dovoli vknjižbo lastninske pravice, zemljiškoknjižno sodišče hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris vseh zaznamb izvršbe in vseh vknjiženih hipotek. Posamezne vknjižene oziroma predzaznamovane hipoteke oziroma zemljiški dolg se ne izbrišejo le v primeru, če je v sklepu o izročitvi nepremičnin kupcu določeno, da posamezne od teh pravic ostanejo.
prepozna pritožba v nepravdnem postopku – obravnavanje prepozne pritožbe – zapuščinski postopek
Pritožbeno sodišče izjemoma lahko odloča tudi o pritožbah, ki niso bile vložene pravočasno, vendar s tem ne smejo biti prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep.