zamudna sodba – zavrnilna zamudna sodba – sklepčnost tožbe – nadurno delo – povračilo stroškov – stroški za prehrano med delom – odškodnina za neizkoriščen letni dopust
Sodišče prve stopnje je v delu, v katerem tožba ni sklepčna, utemeljeno izdalo zavrnilno zamudno sodbo. Utemeljeno je zavrnilo tožbeni zahtevek za povračilo stroškov za prehrano med delom za čas, ko tožnik ni več delal. Ker ni več delal, mu stroški prehrane med delom niso nastali in ni upravičen do povračila le-teh.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela – zmožnost za delo – bolniški stalež – pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Ugotovitev, da tožniku za sporno obdobje ni bil odobren bolniški stalež (ali letni dopust), sama po sebi še ne pomeni, da je tožnik z dela izostal neupravičeno. Če za delo ni bil zmožen, z dela ni izostal neupravičeno, tako da ni utemeljen očitek v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, da je kršil obveznosti iz delovnega razmerja, ker na delo ni prišel.
plača – dokazovanje – priča – substanciranje dokaznega predloga
Dokazni predlog, ki ga stranka ne substancira oziroma ne navede določno, kaj želi z njim dokazati (na primer ne pove, kaj bi izpovedala priča), se zavrne.
plača – dodatek za delovno dobo – odpoved pravici – minimum pravic – pogodbena kazen
ZDR je pravico do dodatka za delovno dobo, ki je bila do njegove uveljavitve urejena v kolektivnih pogodbah, dvignil na nivo zakonske ureditve. Tako je dodatek za delovno dobo z uveljavitvijo ZDR postal obvezen, zakonsko predpisan del plače, ki se mu delavec ne more odpovedati niti se stranki v pogodbi o zaposlitvi ne moreta dogovoriti, da mu pravica do dodatka za delovno dobo ne pripada,.
ZDR člen 43, 184, 184/1. OZ člen 131, 171, 179. ZVZD člen 5.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – soprispevek oškodovanca – nepremoženjska škoda
Tožnik se je poškodoval pri vajah, ki so podobne vajam, ki se izvajajo pri boksu. Tožena stranka bi morala glede na značilnost teh vaj poskrbeti, da se izvajajo na podlagi, ki je enaka tisti, na kateri se izvajajo borilne veščine. Ker tega ni storila, ampak so delavci (tožnik) vaje izvajali na odprtem, na travnati podlagi, je podana njena krivdna odgovornost za poškodbo, ki jo je tožnik utrpel.
Toženec pri izdaji odločbe tožnici o starostni pokojnini ni razpolagal s podatki o zneskih, namenjenih za notranji odkup delnic, saj ti podatki na obrazcih M4 niso bili vsebovani. Toženec zato s pravnomočno odločbo še ni odločil o vštevanju zneskov namenjenih notranjemu odkupu delnic in niso bil del dejanskega stanu v času odločanja o priznanju pravice do starostne pokojnine.
Kljub temu, da je tožnik že dopolnil 50 let starosti, kot invalid III. kategorije, ki je zmožen za delo v svojem poklicu oziroma na drugem delovnem mestu z omejitvami, nima pravice do invalidske pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela, ker pri njem ni podana II. kategorija invalidnosti in ni nezmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0072391
ZIZ člen 239, 260.
predlog za izdajo predhodne odredbe – ustanovitev zastavne pravice na poslovnem deležu družbe – izbris družbe iz sodnega registra – izvršljivost
Upnik ne more več doseči cilja, ki ga je zasledoval s predlogom za izdajo predhodne odredbe, to je ustanovitve zastavne pravice na poslovnem deležu dolžnika v družbi N. d.o.o., saj je ta družba prenehala obstajati.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica
V primeru, ko nepremičnina, ki naj bi bila skupno premoženje, ni vpisana v zemljiško knjigo, obstaja pa pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na celotni nepremičnini v korist enega zakonca, ki je lahko podlaga za vknjižbo v zemljiški knjigi, je na pravdo potrebno napotiti tistega, ki zatrjuje drugačno lastniško stanje kot izhaja iz listine.
denarna kazen – žalitev sodišča – žalitev sodišča v vlogi – žaljiva vloga – varovanje ugleda in avtoritete sodstva
Pritožba je namenjena preizkusu dejanskih in pravnih zaključkov nižjega sodišča, izhajajočih iz izpodbijane odločbe. V tem smislu je pritožnik lahko tudi kritičen do stališč sodišča, lahko izraža tudi svoja pravna naziranja v zvezi s predmetom obravnavanja, torej odločbo izpodbija s pravno in dejansko argumentacijo, vse pa v mejah dostojnega izražanja svojih stališč. Pritožnik pa nestrinjanje z odločitvijo prvostopenjskega sodišča v pritožbi izraža zgolj z žaljivimi vrednostnimi sodbami o delu sodišča in sodnikov, s čimer ruši zaupanje v sodni sistem in spodkopava avtoriteto sodišča.
revizija zoper sklep o zavrženju pritožbe - pooblastilo za izredno pravno sredstvo
Po 3. odstavku 384. člena ZPP je revizija vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo oziroma s katerim je potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže. Načelo zakonitosti terja, da se v takih situacijah omogoči preizkus pravilnosti procesne odločitve.
Po 2. odstavku 95. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, 19. členom ZSReg in 429. členom ZFPPIPP mora odvetnik za vložitev izrednih pravnih sredstev predložiti novo pooblastilo stranke, ki jo zastopa. Če tega ne stori, sodišče skladno s 5. odstavkom 98. člena ZPP pravno sredstvo zavrže.
ZFPPIPP člen 441, 442, 442/6, 442/7, 442/8. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1.
izbris družbe iz sodnega registra – prekinitev pravdnega postopka - aktivni družbenik – nadaljevanje pravde z družbenikom
Pravdni postopek, ki je bil prekinjen zaradi izbrisa tožene stranke iz sodnega registra, je mogoče nadaljevati le z aktivnim družbenikom, to dejstvo pa mora predlagatelj nadaljevanja postopka zatrjevati.
Res je sicer podana domneva, da je aktivni družbenik tisti, ki ima najmanj 25 % glasovalnih pravic, vendar zgolj, če družbenik ne dokaže drugače.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062529
ZPP člen 13, 206, 206/1. OZ člen 147, 147/1, 147/3.
prekinitev postopka – razlog za prekinitev postopka – predhodno vprašanje – regresni zahtevek delodajalca proti delavcu
Razlog za prekinitev postopka je podan le v primeru, če gre za vprašanje, ki za to pravdno zadevo predstavlja predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP. Predmet predhodnega vprašanja je lahko le ugotavljanje, ali obstaja oziroma ne obstaja pravica ali pravno razmerje. V nobenem primeru ne gre za predhodno vprašanje, če je treba ugotoviti obstoj ali neobstoj določenih dejstev.
Pri ugotovitvi obstoja in višine škode, ki jo oškodovanka terja od toženke (tu tožnice) iz naslova odgovornosti za delavca, gre za (golo) dejstvo, ki tako ne more biti razlog za prekinitev obravnavanega postopka, v katerem tožnica regresira od toženca škodo, ki sploh še ni bila povrnjena, kaj šele da bi zapadla. Ker tožnica še ni povrnila škode oškodovanki, se njen regresni zahtevek do delavca še ni mogel roditi, kar kaže na to, da je tožba za plačilo 42.436,05 EUR vložena preuranjeno in tako nesklepčna, kar pa ne more biti razlog za prekinitev postopka, pač pa kvečjemu razlog za zavrnitev zahtevka.
stanovanjski stroški – obvestilo upravniku o spremembi lastništva posameznega dela
Če etažni lastnik, ki prenese lastninsko pravico s pravnim poslom, ne obvesti upravnika o spremembi lastninske pravice na stanovanju, se domneva, da je še vedno njegov lastnik, kljub temu da ni vpisan v zemljiško knjigo.
zavarovalnina – metoda merjenja gibljivosti - invalidnina
Izvedenec dr. A. je uporabil metodo ocene gibljivosti, ki je izrecno predpisana v tabeli zavarovalnice, izvedenka dr. D. pa ne. Sodišče je pravilno sledilo mnenju izvedenca, saj je tožnik vtoževal invalidnino na podlagi zavarovalne pogodbe.