dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije – uporaba ZPP-D
V skladu s 1. in 2. odstavkom 130. člena ZPP-D, novelirani 357. člen ZPP velja v vseh zadevah, v katerih do uveljavitve ZPP-D na prvi stopnji še ni bila izdana odločba, s katero bi se postopek pred sodiščem prve stopnje končal.
Glede na to, da je bil tožbeni zahtevek delno umaknjen šele na zadnji glavni obravnavi, je povsem pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je od vložitve tožbe do vključno zadnje glavne obravnave, kot vrednost spornega predmeta upoštevalo 5.478,95 EUR (prvotno vrednost) in od te vrednosti tudi odmerilo stroške postopka obeh pravdnih strank.
Pritožbeno sodišče poudarja, da je navkljub sicer širokemu tolmačenju krivde iz prvega odstavka 156. člena ZPP vendarle treba upoštevati, da je načelo krivde dopolnilni, ne pa temeljni kriterij za povračilo stroškov.
V predmetni zadevi niso podane okoliščine primera, ki narekujejo drugačno stroškovno odločitev, to je ločeno obravnavanje uspeha po temelju in po višini. V konkretnem primeru namreč ne gre za pravdo, v kateri bi bila sporna tako temelj, kot tudi višina zahtevka, in v kateri bi ugotavljanje temelja povzročilo nastanek znatnih pravdnih stroškov.
sklep o stroških – obrazložitev sklepa o stroških – neobrazložen sklep
Sodišče prve stopnje niti na stroškovniku v spisu (z morebitnim prečrtavanjem oziroma opombami), niti v pisni obrazložitvi odločbe ni obrazložilo svoje odločitve o (ne)priznanju pravdnih stroškov tožene stranke (za katera procesna dejanja je toženi stranki priznalo stroške oz. nagrado po OT in za katera ne). Zaradi tega je sklep sodišča prve stopnje o odmeri pravdnih stroškov pomanjkljiv.
Toženec in njegova žena bi lahko veljaven sporazum iz 110. člena SZ-1, ki bi zavezoval tudi tožečo stranko, sklenila le, če v času sklepanja sporazuma ne bi obstajale okoliščine, ki opravičujejo odpoved najemne pogodbe.