zavarovalna pogodba – izguba zavarovalnih pravic – zapustitev kraja prometne nezgode – pasivna legitimacija – odgovorna oseba
V 7. členu ZOZP je določeno, da ima v primerih, določenih z zakonom ali zavarovalnimi pogoji zavarovalnica, ki je poravnala škodo oškodovanca ali plačala zavarovalnino, pravico uveljavljati povračilo izplačanih zneskov skupaj z obrestmi in stroški od zavarovanca oziroma od odgovorne osebe. Zavarovalnica ima torej opcijo, da izbere kot toženo stranko – ali zavarovanca ali pa tudi odgovorno osebo.
Pritožnik je kot voznik tovornjaka, s katerim je bila povzročena prometna nesreča, odgovorna oseba in torej pasivno legitimirana v tem pravdnem sporu.
zavarovalna pogodba – zavarovanje odgovornosti AO plus – izguba zavarovalnih pravic – vinjenost voznika – izmik preskusu alkoholiziranosti
Opustitev obvestila policije o prometni nesreči še ne pomeni, da tožnik ne more z drugimi dokazi izpodbiti domneve o izmiku preiskave in s tem domneve o alkoholiziranosti.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/2, 5/2-2. ZPP člen 105a, 105a/2, 105a/3.
premalo plačana sodna taksa – nadaljevanje postopka v pravdi – postopek začet na podlagi verodostojne listine
Iz plačilnega naloga jasno izhaja, da je sodišče prve stopnje tožečo stranko pozvalo na plačilo neplačane oziroma premalo plačane sodne takse za redni postopek v znesku 52,00 EUR. To pomeni, da je bila tožeča stranka dolžna na račun sodišča plačati znesek, naveden na plačilnem nalogu, in ne zgolj razlike med tem zneskom in že plačano sodno takso za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Odločitve pritožbenega sodišča ne omaje niti pritožbena navedba, da naj bi „gospa na sodišču“ pritožniku zagotovila, da mora doplačati le 11,00 EUR.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen vzrok zamude - nemožnost komuniciranja med stranko in njenim pooblaščencem
Nemožnost komuniciranja med stranko in njenim pooblaščencem ni upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje in je sodišče prve stopnje iz teh razlogov pravilno zavrnilo predlog.
Na podlagi 228. člena ZPP sme sodišče naložiti drugi osebi, naj predloži listino, če jo mora ta po zakonu pokazati ali predložiti ali če gre za listino, ki je po svoji vsebini skupna zanjo in za stranko, ki se nanjo sklicuje (med drugim tudi cedentova dolžnost izročiti cesionarju zadolžnico ter druge dokaze o odstopljeni terjatvi in stranskih pravicah).
ZIZ člen 55, 55/2, 55/2-3. ZOR člen 109, 336, 372, 372/2, 1004, 1010.
uveljavljanje ničnosti – poroštvena pogodba – solidarno poroštvo - ugovor zastaranja – pobotni ugovor
Dolžnik zmotno ocenjuje, da zaradi dejstva, ker ni stranka pogodbe o prodaji na obroke s pridržkom lastninske pravice, nima pravice uveljavljati njene ničnosti. Ničnost pravnega posla lahko v skladu z določbo prvega odstavka 109. člena ZOR, ki se v zadevi uporablja na podlagi 1060. člena OZ, uveljavlja vsakdo, ki ima zato pravni interes. Tako bi tudi dolžnik v pravdnem postopku lahko uveljavljal ničnost tega pravnega posla, pri čemer bi moral izkazati svoj pravni interes, ki pa bi že glede na akcesorno naravo poroštvene pogodbe lahko bil podan. Dolžnik bi neodvisno od tega lahko uveljavljal ničnost kot tudi izpodbojnost pogodbe o prodaji na obroke s pridržkom lastninske pravice v tistem delu, ko ta predstavlja poroštveno pogodbo.
Dolžnik je k pogodbi o prodaji na obroke s pridržkom lastninske pravice pristopil kot plačnik in porok, kar upoštevaje tretji odstavek 1004. člena ZOR pomeni, da odgovarja upniku za celo obveznost kot glavni dolžnik in lahko upnik zahteva izpolnitev obveznosti bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka. Gre torej za solidarno poroštvo, pri katerem porok nima ugovora vrstnega reda, v skladu s katerim bi moral upnik izkazati, da je za izpolnitev obveznosti najprej terjal glavnega dolžnika in je bil pri tem (delno ali v celoti) neuspešen.
Bit inkriminacije iz prvega odstavka 234. a člena Kazenskega zakonika je v delni ali celotni neizpolnitvi obveznosti, ter posledično nastali škodi, ki se praviloma kaže v zmanjšanju ali izgubi premoženja.
sklep o dedovanju – dedovanje denacionaliziranega premoženja – stroški v denacionalizacijskem postopku - dolg zapuščine
Stroški, ki so pritožniku nastali v denacionalizacijskem postopku, predstavljajo dolg zapuščine. Ker dolg zapuščine ni pravica iz zapuščine, ki bi nekomu šla, se zapuščinsko sodišče v zapuščinskem postopku o njem ne opredeljuje in ga ne zaobseže v sklepu o dedovanju.
Če je med dediči spor o obstoju ali vrednosti danih daril, gre za vprašanje dejanske narave, od katerega je odvisna velikost dednih deležev, zaradi česar mora zapuščinsko sodišče v skladu s 3. alinejo 210. člena ZD postopek prekiniti in stranko, katere pravico šteje za manj verjetno, napotiti na pravdo.
Kljub temu, da je institut vračunanja v dedni delež tesno povezan z oporočnim dedovanjem, gre za institut zakonitega dedovanja. Vendar navedeno še ne pomeni, da darila, dana določenim oporočnim dedičem za časa življenja zapustnika, niso pomembna za ugotovitev obračunske vrednosti zapuščine, ki po zakonu predstavlja podlago za izračun nujnega deleža posameznega nujnega dediča, skupnega nujnega deleža ter razpoložljivega dela zapuščine. Takšno ugotavljanje namreč zaradi varovanja položaja nujnega dediča kogentno določa sam zakon.
Sodišče prve stopnje je svoje ugotovitve upravičeno oprlo na poročilo stečajnega upravitelja, na podlagi katerega je mogoče sklepati, da obstaja določena verjetnost, da bodo v stečajno maso pritekla sredstva, v kolikor bo stečajnemu dolžniku uspelo izterjati vsaj nekaj terjatev in prodati premično premoženje.
Sodišče lahko pri odločanju o oprostitvi, odlogu oziroma obročnem plačilu sodne takse upošteva ne le materialno stanje stranke v trenutku odločanja o predlogu, temveč tudi materialno stanje stranke v prihodnje, to je do izteka roka za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse.
Toženec in njegova žena bi lahko veljaven sporazum iz 110. člena SZ-1, ki bi zavezoval tudi tožečo stranko, sklenila le, če v času sklepanja sporazuma ne bi obstajale okoliščine, ki opravičujejo odpoved najemne pogodbe.
eventualna maksima – prekluzija – navajanje dejstev in dokazov - načelo vestnosti in poštenja
Merilo za določanje „krivde“ stranke v smislu 4. odstavka 286. čl. ZPP je ustrezna procesna skrbnost, ki je abstraktni pravni standard. Njegova konkretna vsebina je odvisna od vseh konkretnih okoliščin posamičnega primera.
Zahtevano skrbnost stranke v postopku je treba ocenjevati po bistveno bolj blagih in ohlapnih merilih, kot bi bilo to običajno, če okoliščine, ki so povzročile oz. prispevale k njeni „nepravočasnosti“, izvirajo iz sfere druge stranke ali celo sodišča.
Pravdne stranke so svoje procesne pravice dolžne uporabljati pošteno in korektno. Pošteno in korektno pravdanje terja od vsake stranke, da nasprotni stranki omogoči pravočasno seznanitev s vsemi pravnorelevantnimi dejstvi, ugovori in stališči, da ta nanje odgovori.
Zahteva po enakem varstvu pravic, ki izhaja iz 22. člena URS in se mora odražati tudi v dokaznem postopku, še ne pomeni, da ima pravdna stranka pravico do izvedbe prav vseh dokazov, ki jih predlaga.
Posestnik ni dobroveren, če je moral ali bi mogel vedeti, da ni upravičen do posesti (28. člen Stvarnopravnega zakonika v nadaljevanju: SPZ), vendar se na podlagi določila 9. člena SPZ dobra vera domneva, to pa pomeni, da bi morala tožeča stranka dokazati, da tožena stranka ni bila v dobri veri in ne obratno, kot to zmotno meni pritožba. Nedobrovernosti tožene stranke tožeča stranka ni uspela dokazati.
Glede na to, da je bil tožbeni zahtevek delno umaknjen šele na zadnji glavni obravnavi, je povsem pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je od vložitve tožbe do vključno zadnje glavne obravnave, kot vrednost spornega predmeta upoštevalo 5.478,95 EUR (prvotno vrednost) in od te vrednosti tudi odmerilo stroške postopka obeh pravdnih strank.
Pritožbeno sodišče poudarja, da je navkljub sicer širokemu tolmačenju krivde iz prvega odstavka 156. člena ZPP vendarle treba upoštevati, da je načelo krivde dopolnilni, ne pa temeljni kriterij za povračilo stroškov.
V predmetni zadevi niso podane okoliščine primera, ki narekujejo drugačno stroškovno odločitev, to je ločeno obravnavanje uspeha po temelju in po višini. V konkretnem primeru namreč ne gre za pravdo, v kateri bi bila sporna tako temelj, kot tudi višina zahtevka, in v kateri bi ugotavljanje temelja povzročilo nastanek znatnih pravdnih stroškov.
vštetje že plačane sodne takse – upoštevanje že plačane sodne takse
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o odmeri sodne takse za pritožbo pravilno oprlo na 33. člen ZST, ki določa, da če višje sodišče razveljavi odločbo nižjega sodišča, se taksa, plačana za prvo odločbo, všteje v takso za novo odločbo. Navedeno določilo je jasno in ne dopušča različnih možnih tolmačenj. Všteva se le že plačana sodna taksa za odločbo, ne pa tudi taksa za (ponovno vloženo) pravno sredstvo.
pogodba o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju – plačilo premij
Ko je toženec prenehal z delovnim razmerjem pri tem delodajalcu, bi v skladu s 30. členom Splošnih pogojev moral o tem obvestiti tožečo stranko. Ker je ni obvestil, neplačil ne more opravičiti z dejstvom, da ni prejemal računov.
ZPP člen 13, 13/1, 206, 206/1, 206/1-1, 328. SPZ člen 42.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – ugotovitev lastninske pravice na nepremičninah – pridobitev lastninske pravice s sodno odločbo
Glede na to, da je bila v zadevi opr. št. I P 2524/05 že izdana delna sodba, s katero je bilo pravnomočno odločeno o lastništvu več kot polovice zemljišč, ki so predmet tega gospodarskega postopka, bi bilo povsem neekonomično, da bi gospodarsko sodišče, ločeno od pravdnega sodišča, začelo z ugotavljanjem lastništva ostalih nepremičnin.
Pogoj za taksno oprostitev je izpolnjen, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka z ZSV.
Prvi odstavek 27. člena ZSV določa, da se v lastni dohodek štejejo dediščine, darila, dohodki in prejemki, ki so viri dohodnine, ter vsi drugi dohodki in prejemki, čeprav niso obdavčljivi, prejeti doma oziroma v tujini, razen: dodatka za pomoč in postrežbo in drugih prejemkov za nego in pomoč, otroškega dodatka, dodatka za nego otroka, pomoči za opremo novorojenca, stroškov za prevoz na delo in prehrano med delom, štipendij in drugih prejemkov, ki so namenjeni ali omogočajo usposabljanje ali izobraževanje, sredstev, namenjenih odpravi posledic elementarne nesreče, denarne socialne pomoči po tem zakonu in po predpisih samoupravnih lokalnih skupnosti. Upoštevaje, da invalidnine ni med taksativno naštetimi prejemki, ki se ne šteje v lastni dohodek, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje, ki je invalidnino pri mesečnem prihodku vlagateljice upoštevalo, pravilna.