Nezakonito vseljeni, ki je ves čas uporabljal vse dele stanovanja, je po poteku dveletnega roka, v katerem je prizadeta oseba mogla uspeti z izpraznitvenim zahtevkom, postal imetnik stanovanjske pravice po samem zakonu, zato je bil lastnik dolžan z njim skleniti najemno pogodbo ne glede na to, da pred tem ni bila sklenjena stanovanjska pogodba z (upravičenim) stanodajalcem.
Pravica zahtevati sklenitev najemne pogodbe zastara v skladu s splošnimi predpisi obligacijskega prava o zastaranju terjatev, in sicer v splošnem petletnem zastaralnem roku.
Zastaranje lahkopretrga le tožnikovo aktivno ravnanje, nikakor pa ni mogoče šteti, da se zastaranje lahko pretrga z dolžnikovo pasivnostjo. To bi bilo v nasprotju s smislom instituta zastaranja, ki je v tem, da preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti, ker je pasiven upnik ne pa dolžnik.
razžalitev časti in dobrega imena – odškodninska odgovornost – namen zaničevanja
Ker toženec pri pripravi in zapisu spornega članka ni imel namena zaničevanja tožnika, mu škodovati – okrniti njegovo čast in dobro ime, pač pa v okvirih še dopustnega in sprejemljivega ostro kritizirati tožnikovo poslovno dejavnost – preteklo in tisto, ki je bila v času pisanja članka ter pred tem v povezavi s poslovanjem družbe K. O., je pravilen zaključek sodišča prve stopnje o nedokazanosti protipravnosti toženčevega ravnanja kot enega od kumulativno potrebnih elementov odškodninske odgovornosti.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – nepremoženjska škoda – odškodnina za nepremoženjsko škodo – protipravnost – vzorčni postopek – delovna sodišča
Sicer drži, da ni odločilen sam rezultat spornega postopka in da sklenjena sodna poravnava sama po sebi ne izključuje protipravnega ravnanja delovnega sodišča. Ker pa so za zastoj v postopku obstajali utemeljeni in razumni razlogi, pri čemer ne more biti nepomemben končno niti ekonomski interes tožnice, da se postopek ni končal hitreje, njena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni bila kršena.
Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda člen 10, 34.
plačilo okoljske dajatve – določenost z uredbo – določenost s pogodbo - obveznost plačila okoljske dajatve
Določbi 10. in 34. čl. Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda sta prisilnega značaja. Z navedenima določbama urejena okoljska dajatev pa ni cena za storitev izvajanja javne službe. To pa pomeni, da morajo to dajatev plačevati vsi, in torej ne le tisti, ki so priključeni na javni vodovod in kanalizacijo.
Okoljska dajatev ne predstavlja plačila za opravljeno storitev in torej ni odvisna oziroma določena zato, ker posameznik uporablja takšne naprave. Zato okoliščina uporabe naprav ne predstavlja takšnega razlikovalnega znaka, ki bi neuporabnike diskriminiral v razmerju do uporabnikov naprav.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO
VSL0060732
ZPP člen 47, 52. Uredba Sveta EU št. 44/2001 člen 2, 5, 6.
določitev mednarodne pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti - splošna in posebna pristojnost - škoda povzročena v medijih - kraj nastanka škode
V primeru škode, povzročene v medijih, je pristojno sodišče vsake države, kamor je medij distribuiran.
Z uredbo EU se v načelu ureja mednarodno pristojnost, ne pa krajevne pristojnosti. Z njeno uporabo se tako ugotovi pristojnost slovenskega sodišča, glede vprašanja, katero sodišče v Sloveniji je krajevno pristojno, pa je potrebno uporabiti slovensko notranje pravo.
tožba na razveljavitev sodne poravnave – procesnopravna tožba – nedovoljenost tožbe – zavrženje – uporaba sodne prakse
V ZPP/99 je tožba za razveljavitev sodne poravnave uvedena kot eno od izrednih pravnih sredstev, zato ni več podlage za upoštevanje sodne prakse izoblikovane pred uveljavitvijo ZPP/99, ki je dopuščala tožbo na ničnost sodne poravnave.
ZPP člen 339. OZ člen 190,198 SPZ člen 27, 28, 96.
plačilo uporabnine – korist od uporabe – prikrajšanje – pomanjkanje razlogov
Predpostavka obogatitvenega zahtevka je tudi prikrajšanje tistega, čigar stvar je bila neupravičeno uporabljena. Prikrajšanje ima lahko različne oblike, vendar pa mora biti konkretno in realno.
Korist, ki pomeni uporabnino, je torej povsem hipotetične narave in ni pomembno, ali je za toženca uporaba tuje stvari pomenila objektivno korist ali ne oziroma ali sta se z njo dejansko okoristila ali ne, ali pa bi se lahko, pa sta to iz kakršnegakoli razloga opustila. Ker je za ugotovitev višine koristi najbolj objektivno merilo povprečna tržna najemnina za uporabljeno stvar v spornem obdobju, kar je upoštevalo tudi sodišče prve stopnje, je odločitev v vseh pogledih materialnopravno pravilna.
Pomanjkanje razlogov o dejstvih, ki so odločilna z vidika drugačne pravne presoje, ne pa z vidika pravne kvalifikacije, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, ne pomeni postopkovne kršitve, temveč le zmotno uporabo materialnega prava s posledično nepopolno ugotovitvijo dejanskega stanja.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/2, 5/2-2. ZPP člen 105a, 105a/2, 105a/3.
premalo plačana sodna taksa – nadaljevanje postopka v pravdi – postopek začet na podlagi verodostojne listine
Iz plačilnega naloga jasno izhaja, da je sodišče prve stopnje tožečo stranko pozvalo na plačilo neplačane oziroma premalo plačane sodne takse za redni postopek v znesku 52,00 EUR. To pomeni, da je bila tožeča stranka dolžna na račun sodišča plačati znesek, naveden na plačilnem nalogu, in ne zgolj razlike med tem zneskom in že plačano sodno takso za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Odločitve pritožbenega sodišča ne omaje niti pritožbena navedba, da naj bi „gospa na sodišču“ pritožniku zagotovila, da mora doplačati le 11,00 EUR.
Bit inkriminacije iz prvega odstavka 234. a člena Kazenskega zakonika je v delni ali celotni neizpolnitvi obveznosti, ter posledično nastali škodi, ki se praviloma kaže v zmanjšanju ali izgubi premoženja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062506
OZ člen 190, 198. ZOR člen 219. SPZ člen 66, 66/1, 68. ZPP člen 286b, 324, 324/3.
uporabnina – pravica solastnika uporabljati stvar – solastni del – zahteva za dopustitev uporabe – pobotni ugovor – pravočasno grajanje procesnih napak
Tožnikovo ravnanje kaže, da je namenoma opustil uporabo solastne stvari, zato bi mu lahko toženka dolgovala uporabnino šele od takrat, ko in če je tožniku onemogočila ponovno uporabo stanovanja. Breme dokazovanja tega dejstva je na tožnikovi strani.
Odločitev sodišča glede same osnove obračuna višine odmerjenih stroškov je brez ustrezne obrazložitve. Sodišče prve stopnje sicer navaja, da je vzelo kot osnovo vrednost spornega predmeta 50.075,11 EUR, vendar pa ne navede prav nobenega razloga, zakaj ne upošteva s strani predlagateljev priglašene osnove in je sklep v tem delu dejansko brez sleherne obrazložitve.
ZIZ člen 202, 207, 207/4. ZPP člen 285. OZ člen 376, 371, 372, 655. ZOR člen 394.
prenehanje teka zakonskih zamudnih obresti – kapitalizirana glavnica – razdelitveni narok – materialno procesno vodstvo na razdelitvenem naroku
Zaradi pravilne uporabe materialnega prava glede teka zakonskih zamudnih obresti je pred odločitvijo o poplačilu upnikov iz kupnine za prodani nepremičnini pomembno ugotoviti, kolikšen del kapitalizirane glavnice v posamezni zadevi pomenijo zamudne obresti, ter ali so le-te skupaj z obrestmi po sklepu o izvršbi do začetka veljave OZ-A že dosegle glavnico.
Tudi kadar se zapadle, pa neplačane obresti pripišejo h glavnici, še vedno predstavljajo obresti kot stransko terjatev.
Sodišče na razdelitvenem naroku ne more imeti le pasivne vloge, temveč si mora prizadevati, da se raziščejo in ugotovijo vsa dejstva, ki so pomembna za materialnopravno pravilno in čimprejšnjo odločitev o poplačilu upnikov.
ZP-1 člen 67, 67/1, 67/2, 129a, 129a/11, 151, 151/1, 161, 161/1, 161/3. ZUP člen 87, 87/3, 87/4. ZKP člen 89, 89/1.
odločanje in izdaja sodbe v skrajšanem postopku – smiselna uporaba določb zakona o splošnem upravnem postopku – vročanje – domneva vročitve – smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku – roki – prepozna pritožba – vrnitev v prejšnje stanje
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje mora biti podan hkrati z vloženo pritožbo, ne pa šele naknadno s pritožbo zoper odločitev o zavrženju prepozno vložene pritožbe.
Če je med dediči spor o obstoju ali vrednosti danih daril, gre za vprašanje dejanske narave, od katerega je odvisna velikost dednih deležev, zaradi česar mora zapuščinsko sodišče v skladu s 3. alinejo 210. člena ZD postopek prekiniti in stranko, katere pravico šteje za manj verjetno, napotiti na pravdo.
Kljub temu, da je institut vračunanja v dedni delež tesno povezan z oporočnim dedovanjem, gre za institut zakonitega dedovanja. Vendar navedeno še ne pomeni, da darila, dana določenim oporočnim dedičem za časa življenja zapustnika, niso pomembna za ugotovitev obračunske vrednosti zapuščine, ki po zakonu predstavlja podlago za izračun nujnega deleža posameznega nujnega dediča, skupnega nujnega deleža ter razpoložljivega dela zapuščine. Takšno ugotavljanje namreč zaradi varovanja položaja nujnega dediča kogentno določa sam zakon.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen vzrok zamude - nemožnost komuniciranja med stranko in njenim pooblaščencem
Nemožnost komuniciranja med stranko in njenim pooblaščencem ni upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje in je sodišče prve stopnje iz teh razlogov pravilno zavrnilo predlog.
Na podlagi 228. člena ZPP sme sodišče naložiti drugi osebi, naj predloži listino, če jo mora ta po zakonu pokazati ali predložiti ali če gre za listino, ki je po svoji vsebini skupna zanjo in za stranko, ki se nanjo sklicuje (med drugim tudi cedentova dolžnost izročiti cesionarju zadolžnico ter druge dokaze o odstopljeni terjatvi in stranskih pravicah).
neupravičena pridobitev - solastnina - nadomestilo za uporabo stvari - dobra vera - uporabnina - višina uporabnine
Če solastnik dejansko in proti svoji volji uporablja stvar v manjšem obsegu, kot to izhaja iz razmerja po idealnih deležih ali je sploh ne uporablja, ima pravico do dveh zahtevkov, in sicer pravico zahtevati spremembo načina uporabe stvari ali pa pravico do ustreznega nadomestila (v sodni praksi se je uveljavil izraz uporabnina), ki je zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve.
Za povračilo obveznosti iz naslova neupravičene obogatitve, katerih predmet je nadomestilo za uporabo stvari (nepremičnine) se uporabljajo pravila 95. in 96. člena SPZ, ki glede plačila uporabnine razlikujejo med dobrovernim, poštenim in nedobrovernim, nepoštenim pridobiteljem.
Uporabnina je po ustaljenem stališču sodne prakse enaka znesku povprečne tržne najemnine.
Uporabo predvidenih pravnih sredstev v postopku zaradi varovanja svojih interesov ni mogoče označiti za nedopustno ravnanje, s tem pa manjka osnovni element odškodninske odgovornosti.
Odločitev, ki se v postopku pravnih sredstev izkaže za nepravilno, ni mogoče označiti za nedopustno ravnanje državnega organa.