izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – letni dopust
Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zadošča opredelitev kršitve, tako da se tožniku očita neupravičen izostanek z dela ter zamujanje na delo v točno določenih dneh. Odpoved ni nezakonita že zgolj iz razloga, ker kršitev ni obrazložena v večji meri.
ZSPJS člen 27. KPJS člen 37. ZVis člen 33. ZSZN-1 člen 2, 3.
javni uslužbenec – dodatek k plači – dodatek za magisterij – strokovni naziv – znanstveni naziv
Pravica do dodatka za magisterij gre le osebam, ki so pridobile znanstveni (ne strokovni) naziv magisterij, ne glede na to, da spremenjena zakonodaja tega znanstvenega naslova ne opredeljuje več.
Ker tožnica v tožbi ni predlagala izvedbe nobenega dokaza, sodišče prve stopnje pa je po uradni dolžnosti zaslišalo tožničino osebno zdravnico, pridobilo dopolnilno mnenje invalidske komisije II. stopnje in dodatno zaslišalo eno izmed članic, drugih dokaznih predlogov pa stranki nista imeli, je očitek, da je sodišče kršilo načelo kontradiktornosti, neutemeljen.
umik tožbe – sklep o ustavitvi postopka – stroški postopka
Ker sta tožeči stranki umaknili tožbo, umik pa ni bili posledica izpolnitve zahtevka, je pravilna odločitev, da sta dolžni povrniti utemeljeno priglašene stroške postopka tožene stranke.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poprava odpovedi – rok za podajo odpovedi
Poprava pomote v odpovedi ni bila administrativne narave, ampak je šlo za vsebinsko novo odločitev o odpovedi (z navedbo pogodbe o zaposlitvi, pravne podlage in datumom odpovedi), šele popravljena oziroma dopolnjena odpoved je dobila dejanske pravne učinke. Ker je bila ta odpoved podana po poteku prekluzivnega zakonsko določenega roka, je nezakonita.
ZDR člen 75. OZ člen 39, 39/1, 45, 46, 46/1, 46/2, 86.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi– ničnost – izpodbojnost – napake volje – nedopustna grožnja
Predočenje možnosti disciplinskih postopkov, postopkov izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter grožnje s kazenskim pregonom in policijo ne predstavljajo nedopustne grožnje, ki bi vplivala na veljavnost sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi.
Na podlagi navedb, da je tožena stranka ravnala hudo malomarno, saj je kljub predhodnemu opozorilu v vozilu pustila plačilne kartice, ki so bile ukradene in zlorabljene, je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za škodo, ki je nastala zaradi zlorabe, sklepčen.
regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe
Pogoje iz 2. odst. 272. člena ZIZ za izdajo začasne odredbe je potrebno obravnavati strožje. Gre za varstvo obstoječega stanja pred nevarnostjo težko nadomestljive škode. Regulacijske začasne odredbe ni mogoče izdati zaradi nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
Ker je bila pritožba naslovljena na Višje sodišče v Ljubljani in pri njem tudi vložena, po sodni praksi ni mogoče šteti, da bi šlo za očitno pomoto vložnika. Prav tako pa napake ni mogoče obravnavati kot nevednost, saj je bila stranka v pravnem pouku izrecno pravilno poučena, pri katerem sodišču mora vložiti pritožbo.
ZDR člen 130. ZJU člen 92, 92/1. ZPSDP člen 8. Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih člen 2.
javni uslužbenec – stroški prevoza na delo in z dela
Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih določa povračilo stroškov na delo in z dela v hipotetičnem primeru in ne dejanskih stroškov, saj v nobenem primeru (razen glede predložitve potrdila o nakupu mesečne, kombinirane ali pavšalne vozovnice) ne zahteva predložitve dokazila o plačilu stroškov prevoza. To pomeni, da ni bistveno, kakšen prevoz je tožnik dejansko uporabljal oziroma da z javnim prevozom ne bi mogel pravočasno priti na delo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DAVKI – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0064422
OZ člen 949. ZDDV-1 člen 62, 63.
zavarovalna pogodba – premoženjsko zavarovanje – namen premoženjskega zavarovanja – odbitek DDV – nastanek pravice do odbitka DDV – obseg pravice do odbitka DDV
ZDDV-1 določa, da nastane pravica do odbitka DDV v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV. Davčni zavezanec ima tedaj pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, pri čemer se v konkretnem primeru niti ne zatrjuje, kdaj naj bi prišlo do nabave blaga oziroma izpolnitve drugih pogojev do odbitka DDV.
ZPP člen 212, 215, 328, 339, 339/2, 339/2-14, 458, 458/1. OZ člen 239, 239/2, 755, 755/2.
spor majhne vrednosti – skladiščna pogodba – trditveno in dokazno breme
Dokazno breme za pravočasnost grajanja manjka blaga pri skladiščni pogodbi je na toženi stranki, saj bi slednja morala kot prevzemnik blaga na očitne napake opozoriti skladiščnika (tožečo stranko) takoj pri prevzemu blaga, sicer velja, da je bilo blago v redu prevzeto.
Glede na skupen namen pogodbenih strank, ki je bil v tem, da toženec hkrati opravlja delo in študira, je bila tožeča stranka za toženca dolžna plačevati davke in prispevke tudi za čas, ko je prejemal nadomestilo plače zaradi odobrenega študijskega dopusta. Četudi toženec študijskih obveznosti ni dokončal v roku, tožeča stranka ne more zahtevati povrnitve plačanih prispevkov in davkov, saj bi s tem tožencu odvzeli delovno dobo za čas študijskega dopusta.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – reintegracija – čakanje na delo – obvestilo o odpovedi
Tožena stranka je dokazala, da je v času trajanja prvega spora med strankama (o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi) ukinila delovno mesto tožnice. Iz tega razloga je ravnala zakonito, četudi tožnice po ugotovitvi, da predhodna odpoved ni bila zakonito, ni reintegrirala v delovno razmerje, ampak ji je zgolj podala obvestilo o nameravani odpovedi in jo napotila na čakanje na delo. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je sledila, je zakonita.
Tožnica, pri kateri ni prišlo do takšnih sprememb v zdravstvenem stanju, da bi bila pri njej podana popolna nezmožnost za delo, temveč je še zmožna za delo na drugem delovnem mestu z omejitvami, pa ni dopolnila 61 let starosti, nima pravice do invalidske pokojnine.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela
Delavec, ki neopravičeno izostane z dela, krši ne le pogodbeno obveznost, ampak temeljno zakonsko obveznost, da opravlja delo v obsegu in na način, kot se je zavezal s pogodbo o zaposlitvi.
URS člen 33, 125, 156. ZS člen 3. ZPIZVZ člen 1, 2, 2/4, 15, 15/1, 15/2. ZDRS člen 40. ZPIZ-1 člen 276, 277. OZ člen 378.
bivši vojaški zavarovanci – zamudne obresti
Ker 2. odstavek 15. člena ZPIZVZ, po katerem se pozneje izplačani mesečni obroki pokojnine izplačajo v zneskih, ki bi jih upravičenec prejel, če bi mu bili sproti izplačani v mesecih, za katere se izplačajo, upravičencem v primeru priznanja in izplačila predčasne ali starostne pokojnine za nazaj ne priznava zakonskih zamudnih obresti, je tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti neutemeljen.
ZPIZ-1 člen 276, 276/1, 276/2, 276/4. OZ člen 132. ZPP člen 7, 7/1, 180, 180/1, 187, 286, 286/1, 286/4, 337.
pravno priznana škoda - odškodninska odgovornost zavoda
Tožnik, ki je navajal, da mu je toženec od leta 1997 zaradi nepravilnega obračuna pokojnine povzročal trpljenje in duševne bolečine, kar je negativno vplivalo na njegovo počutje ter odnose z družinskimi člani, s tem v zvezi pa ni predložil nobenih dokazov, niti ni predlagal izvedbe nobenega dokaza, ni dokazal obstoja pravno priznane škode, zato ni upravičen do vtoževane odškodnine.
dodatek za pomoč in postrežbo – najtežja kategorija upravičencev – zdravstvena nega
S tem, ko se je zdravstvene nege za tožnika priučila njegova žena, ki nego tudi ustrezno izvaja, je izpolnjen pogoj obvezne strokovne pomoči za stalno izvajanje zdravstvene nege za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo za najtežje kategorije upravičencev.
OZ člen 17. ZZVZZ člen 62, 62/2, 62.d, 62.d/1, 62.e. Pravilnik o vrsti podatkov za izvajanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki so jih dolžni zagotavljati izvajalci zdravstvenih storitev člen 2.
dopolnilno zdravstveno zavarovanje – poslovno sodelovanje med zavarovalnico in izvajalci zdravstvenih storitev – omejitev provizije na opravljene storitve - obvezna vsebina pogodbe.
Da bi bil tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen, bi se morali pravdni stranki (glede na spremenjeno pravno situacijo na področju dopolnilnih zavarovanj po uveljavitvi ZZVZZ-H) o tem posebej naknadno dogovoriti, saj bi sicer zakonsko določilo o omejitvi provizije iz prvega odstavka 62.d člena ZZVZZ za posredovanje podatkov, potrebnih za delovanje izravnalne sheme, izgubilo svoj pomen, zaobšla pa bi se lahko tudi prava pogodbena volja pravdnih strank iz časa nastanka pogodbenega razmerja. Višina pogodbeno dogovorjene provizije pred sporno novelo je bila bolj kot plačilo za konkretno opravljene storitve v okviru poslovnega sodelovanja dejansko plačilo pristanka izvajalcev k temu sodelovanju z zavarovalnicami oziroma izraz pogajalske moči izvajalcev (lekarn), ki so imeli pravico odkloniti sodelovanje z zavarovalnicami na področju dopolnilnih zavarovanj, če jim takšno sodelovanje ni prinašalo ustreznih koristi. Z uvedbo sporne novele pa je obveznost sodelovanja postala zakonska dolžnost izvajalcev zdravstvenih storitev, ki so vključeni v mrežo javne zdravstvene službe.