pooblastilo za vložitev revizije – revizija – dopuščena revizija
Posebno pooblastilo za vložitev revizije, upoštevajoč, da je bila revizija predhodno že dopuščena (gre torej za „drugo fazo" istega postopka), ni potrebno.
5. člen ZNPosr v 2. odstavku določa, da lahko plačilo za posredovanje nepremičninska družba zaračuna le naročitelju na podlagi pogodbe o posredovanju. V primeru, da je dogovorjeno, da plačilo za posredovanje plačata obe stranki, se ta znesek razdeli. Pogodba, ki je sklenjena v nasprotju s I. in II. odstavkom je nična (III. odstavek). Ta določba je prisilnega značaja, izhaja pa iz bistva pogodbe o posredovanju in iz načela, da posrednik ne sme posredovati samo za eno stranko. Takšno posredovanje je v nasprotju z moralnimi predpisi, zato je zakon izrecno kot sankcijo določil ničnost.
ZPP člen 316, 316/1, 316/2, 338, 338/3. OZ člen 46, 46/1, 46/2.
sodba na podlagi pripoznave – izjava o pripoznavi – zmota o pravnih posledicah – bistvena zmota – opravičljiva zmota
Zmota o pravnih posledicah podane izjave o pripoznavi tožbenega zahtevka procesnopravno ni opravičljiva, zato pritožnica s sklicevanjem nanjo ne more uspešno izpodbiti sodbe na podlagi pripoznave, ki je bila izdana na podlagi njene jasne in nedvoumne izjave o pripoznavi tožbenega zahtevka tožeče stranke.
Prvotožena stranka bi morala, v kolikor bi želela sodno takso za pritožbo plačati obročno, tovrstni predlog podati že ob vložitvi pritožbe. V njem bi morala podati tudi trditve in dokaze, ki bi dokazovali utemeljenost njenega predloga. Ker takšnega predloga ob vložitvi pritožbe ni podala, temveč ga je podala šele pet mesecev po vložitvi pritožbe, je to storila prepozno, saj morebitni izdani sklep o obročnem plačilu sodne takse ne more obsegati takšne odločitve za vloge, vložene pred predlogom.
ZPIZ-1 člen 276, 276/1, 276/2, 276/4. OZ člen 132. ZPP člen 7, 7/1, 180, 180/1, 187, 286, 286/1, 286/4, 337.
pravno priznana škoda - odškodninska odgovornost zavoda
Tožnik, ki je navajal, da mu je toženec od leta 1997 zaradi nepravilnega obračuna pokojnine povzročal trpljenje in duševne bolečine, kar je negativno vplivalo na njegovo počutje ter odnose z družinskimi člani, s tem v zvezi pa ni predložil nobenih dokazov, niti ni predlagal izvedbe nobenega dokaza, ni dokazal obstoja pravno priznane škode, zato ni upravičen do vtoževane odškodnine.
ZDR člen 75. OZ člen 39, 39/1, 45, 46, 46/1, 46/2, 86.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi– ničnost – izpodbojnost – napake volje – nedopustna grožnja
Predočenje možnosti disciplinskih postopkov, postopkov izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter grožnje s kazenskim pregonom in policijo ne predstavljajo nedopustne grožnje, ki bi vplivala na veljavnost sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-3. ZPP člen 213, 213/2, 287, 287/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – krivda – izostanek z dela – dokazovanje – sodni izvedenec – zavrnitev dokaznega predloga
Za presojo zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v kateri se tožnici očita, da je namerno oziroma iz hude malomarnosti huje kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, je bistveno vprašanje, kakšno je bilo njeno zdravstveno stanje v spornem obdobju oziroma ali je njeno zdravstveno stanje vplivalo na njeno zmožnost razumevanja.
dodatek za pomoč in postrežbo – najtežja kategorija upravičencev – zdravstvena nega
S tem, ko se je zdravstvene nege za tožnika priučila njegova žena, ki nego tudi ustrezno izvaja, je izpolnjen pogoj obvezne strokovne pomoči za stalno izvajanje zdravstvene nege za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo za najtežje kategorije upravičencev.
URS člen 14, 50, 125, 156. ZŠtip člen 13, 13/1, 16, 18. ZS člen 3. ZUPJS člen 13.
državna štipendija – zmanjšanje skupnega dohodka družine – periodični dohodek
Ker je tožnica v spornem letu dohodek po pogodbi prejela v enkratnem znesku, tega dohodka ni mogoče šteti za periodični dohodek, da bi se zanj zmanjšal skupni dohodek družine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – reintegracija – čakanje na delo – obvestilo o odpovedi
Tožena stranka je dokazala, da je v času trajanja prvega spora med strankama (o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi) ukinila delovno mesto tožnice. Iz tega razloga je ravnala zakonito, četudi tožnice po ugotovitvi, da predhodna odpoved ni bila zakonito, ni reintegrirala v delovno razmerje, ampak ji je zgolj podala obvestilo o nameravani odpovedi in jo napotila na čakanje na delo. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je sledila, je zakonita.
ZPP člen 212, 215, 328, 339, 339/2, 339/2-14, 458, 458/1. OZ člen 239, 239/2, 755, 755/2.
spor majhne vrednosti – skladiščna pogodba – trditveno in dokazno breme
Dokazno breme za pravočasnost grajanja manjka blaga pri skladiščni pogodbi je na toženi stranki, saj bi slednja morala kot prevzemnik blaga na očitne napake opozoriti skladiščnika (tožečo stranko) takoj pri prevzemu blaga, sicer velja, da je bilo blago v redu prevzeto.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela
Delavec, ki neopravičeno izostane z dela, krši ne le pogodbeno obveznost, ampak temeljno zakonsko obveznost, da opravlja delo v obsegu in na način, kot se je zavezal s pogodbo o zaposlitvi.
ZDR člen 204, 204/3. ZPP člen 181, 181/2, 181/3, 274.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev – ugotovitvena tožba – pravna korist
Tožbe v delu, v katerem tožnik uveljavlja ugotovitev, da ponujena nova pogodba o zaposlitvi ni ustrezna, ZDR ne predvideva. Poleg tega tožnik tudi ni posebej izkazal, da bi imel od pravnomočne ugotovitve neustreznosti ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi kakšno pravno korist. Upoštevaje še, da tožnik ponujene nove pogodbe o zaposlitvi ni sprejel in da se ni zaposlil na ponujenem delovnem mestu, bi moralo sodišče prve stopnje tožbo v tem delu kot nedovoljeno zavreči.
ZDSS-1 člen 40. ZPP člen 279.b. ZDR člen 130, 204. SKPgd člen 43. OZ člen 376. ZOR člen 277.
vzorčni postopek – povračilo stroškov v zvezi z delom – stroški prevoza na delo in z dela – plača – del plače iz naslova uspešnosti poslovanja – zakonske zamudne obresti
Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo izdalo po izvedenem vzorčnem postopku po 40. členu ZDSS-1 oz. po enakih določbah 279.b člena ZPP. Iz tega razloga se pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na dejanske in pravne ugotovitve in stališča, zavzeta v pravnomočni sodbi, izdani v vzorčnem postopku, ki so v bistvenih točkah povzeta tudi v razlogih izpodbijane sodbe, in zato posebej ne odgovarja na pritožbene ugovore, ki se nanašajo na vprašanja, ki jih pritožba ponovno izpostavlja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – letni dopust
Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zadošča opredelitev kršitve, tako da se tožniku očita neupravičen izostanek z dela ter zamujanje na delo v točno določenih dneh. Odpoved ni nezakonita že zgolj iz razloga, ker kršitev ni obrazložena v večji meri.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja – soglasje volj
Ker med strankama ni prišlo do soglasja volj glede sporazumnega prenehanja delovnega razmerja, pogodba o zaposlitvi za določen čas, sklenjeno med tožnikom in toženo stranko, ni prenehala na podlagi sporazuma, ampak je trajala vse do poteka časa, za katerega je bila sklenjena.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – postulacijska sposobnost
Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, tako da se predlog za obnovo postopka, ki ga vloži stranka sama, ne da bi izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, zavrže.
ZSPJS člen 27. KPJS člen 37. ZVis člen 33. ZSZN-1 člen 2, 3.
javni uslužbenec – dodatek k plači – dodatek za magisterij – strokovni naziv – znanstveni naziv
Pravica do dodatka za magisterij gre le osebam, ki so pridobile znanstveni (ne strokovni) naziv magisterij, ne glede na to, da spremenjena zakonodaja tega znanstvenega naslova ne opredeljuje več.
Glede na to, da se davki in prispevki obračunajo po stopnji, ki velja v času izplačila in da je davčna obremenitev odvisna tudi od osebnih razmer zavezanca, ki se spreminjajo, bi bilo nepravilno, če bi sodba sodišča prve stopnje navajala konkretne zneske davkov in prispevkov
,
ki jih mora tožena stranka za tožnika obračunati in vplačati.
Ker rok izplačilo pogodbene kazni v primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ni določen, je bila tožena stranka v zamudi šele od vložitve tožbe dalje, upoštevaje, da je tožnik prehodno ni opomnil na plačilo.