Čeprav je tekom postopka prišlo do izbrisa 2 kazenskih točk zaradi poteka treh let od pravnomočnosti dveh plačilnih nalogov, pritožbeno sodišče ne more upoštevati spremenjenega stanja glede števila kazenskih točk, ker je vezano na dejansko stanje kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče. Poleg tega se kazenske točke iz evidence brišejo po poteku treh let od pravnomočnosti odločbe, s katero so bile izrečene, le pod pogojem, da v tem času storilec ne doseže ali preseže predpisanega števila kazenskih točk. Ker je storilec v obdobju krajšem od treh let dosegel predpisano število 18 kazenskih točk v cestnem prometu, do izbrisa prej omenjenih 2 kazenskih točk sploh ne bi smelo priti.
5. člen ZNPosr v 2. odstavku določa, da lahko plačilo za posredovanje nepremičninska družba zaračuna le naročitelju na podlagi pogodbe o posredovanju. V primeru, da je dogovorjeno, da plačilo za posredovanje plačata obe stranki, se ta znesek razdeli. Pogodba, ki je sklenjena v nasprotju s I. in II. odstavkom je nična (III. odstavek). Ta določba je prisilnega značaja, izhaja pa iz bistva pogodbe o posredovanju in iz načela, da posrednik ne sme posredovati samo za eno stranko. Takšno posredovanje je v nasprotju z moralnimi predpisi, zato je zakon izrecno kot sankcijo določil ničnost.
Čeprav sodišče storilcu prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za C1 in C kategorijo motornih vozil ni izreklo (ker je vozniško dovoljenje za ti dve kategoriji pridobil po storitvi prekrška, za katerega so mu bile izrečene kazenske točke s katerimi je dosegel za voznike začetnike predpisano število kazenskih točk), storilec do ponovne oprave vozniškega izpita za B kategorijo motornih vozil nima pravice v cestnem prometu voziti vozil kategorij AM, B1, B in G, za katere mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in to kljub temu, da ZVCP-1 določa, da vozniško dovoljenje za kategorijo C motornih vozil vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorij AM, B1, B, C1 in G. Vozniško dovoljenje lahko namreč preneha veljati tudi samo za določene kategorije motornih vozil.
ZPP člen 316, 316/1, 316/2, 338, 338/3. OZ člen 46, 46/1, 46/2.
sodba na podlagi pripoznave – izjava o pripoznavi – zmota o pravnih posledicah – bistvena zmota – opravičljiva zmota
Zmota o pravnih posledicah podane izjave o pripoznavi tožbenega zahtevka procesnopravno ni opravičljiva, zato pritožnica s sklicevanjem nanjo ne more uspešno izpodbiti sodbe na podlagi pripoznave, ki je bila izdana na podlagi njene jasne in nedvoumne izjave o pripoznavi tožbenega zahtevka tožeče stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – DEDNO PRAVO
VSL0064412
ZPP člen 140, 142, 142/1, 142/3, 142/4, 276, 276/2, 277, 277/1, 339, 339/2, 339/2-7. ZGD člen 416.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – osebno vročanje – odsvojitev poslovnega deleža – prenos poslovnega deleža družbenika – vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register – izostanek vpisa prenosa poslovnega deleža v sodni register – deklaratornost vpisa v sodni register – začetek učinkovanja vpisa v sodni register – pravni učinek vpisa v sodni register – publicitetni učinek – dedni dogovor
Z dnem prenosa poslovnega deleža pridobitelj postane imetnik poslovnega deleža. Ko se prijavi pri družbi in dokaže pridobitev, postane družbenik družbe in to ne glede na to, kdaj se kot družbenik vpiše v sodni register in v družbeno pogodbo. Ne drži pritožbeno zatrjevanje, da je vpis družbenika v sodni register konstitutivne narave. Ima zgolj učinek javne objave dejstva, ki pa je nastopilo že prej.
Na podlagi navedb, da je tožena stranka ravnala hudo malomarno, saj je kljub predhodnemu opozorilu v vozilu pustila plačilne kartice, ki so bile ukradene in zlorabljene, je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za škodo, ki je nastala zaradi zlorabe, sklepčen.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – posebno varstvo pred odpovedjo – svet delavcev – predstavnik delavcev – ustrezna zaposlitev
Tožnik v času odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ni bil več član sveta delavcev, je pa še vedno užival posebno varstvo pred odpovedjo. Kljub temu varstvu mu je tožena stranka zakonito podala odpoved, saj mu je hkrati ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev.
Za ugotovitev, da je bila ponujena zaposlitev za tožniku ustrezna, ni bistveno, da je bila za novo delovno mesto predpisana alternativno nižja stopnja strokovne izobrazbe.
ZDR člen 20, 20/2. ZJU člen 21. ZSPJS člen 3, 48, 49.a. Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence člen 3.
plača - javni uslužbenec - prevedba - akt o sistemizaciji - dodatek k plači
Akt o sistemizaciji je splošni akt delodajalca organizacijske narave, katerega oblikovanje (določanje delovnih mest, opis pogojev in nalog delovnega mesta, …) je v pristojnosti delodajalca, zato delavec v individualnem delovnem sporu ne more uspešno uveljavljati, da se v sistemizacijo vnese delovno mesto, za katerega meni, da bi bilo ustrezno delovno mesto zanj.
Dejstvo, da tožnik nadzira delo treh mehanikov in pralca vozil, da jim odreja delo in opravlja testne vožnje, še ne pomeni, da je upravičen do vtoževanega položajnega dodatka. Do tega dodatka ni upravičen, ker avtopark pri toženi stranki ni organiziran kot notranja organizacijska enota, tako da za priznanje ni izpolnjen že temeljni pogoj, to je, da javni uslužbenec izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela v notranji organizacijski enoti.
URS člen 14, 50, 125, 156. ZŠtip člen 13, 13/1, 16, 18. ZS člen 3. ZUPJS člen 13.
državna štipendija – zmanjšanje skupnega dohodka družine – periodični dohodek
Ker je tožnica v spornem letu dohodek po pogodbi prejela v enkratnem znesku, tega dohodka ni mogoče šteti za periodični dohodek, da bi se zanj zmanjšal skupni dohodek družine.
Glede na to, da se davki in prispevki obračunajo po stopnji, ki velja v času izplačila in da je davčna obremenitev odvisna tudi od osebnih razmer zavezanca, ki se spreminjajo, bi bilo nepravilno, če bi sodba sodišča prve stopnje navajala konkretne zneske davkov in prispevkov
,
ki jih mora tožena stranka za tožnika obračunati in vplačati.
Ker rok izplačilo pogodbene kazni v primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ni določen, je bila tožena stranka v zamudi šele od vložitve tožbe dalje, upoštevaje, da je tožnik prehodno ni opomnil na plačilo.
Dopolnilno mnenje invalidske komisije, ki ga je pridobilo sodišče, da tožnik za svoje delo ni zmožen, zmožen je opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma na drugem delovnem mestu, ki se bo opravljalo pretežno sede, kar ustreza razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti in priznanju pravice do premestitve, je obsežno in temeljito, skladno z mnenji invalidskih komisij, pridobljenimi v predsodnem postopku, in z izvidi lečečih specialistov ter na podlagi osebnega pregleda tožnika podano v ustrezni strokovni sestavi specialistov, na takšno mnenje pa tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni imel pripomb. Zato je sodišče utemeljeno zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na razvrstitev v II. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do dela v polovičnem delovnem času.
ZDR člen 75. OZ člen 39, 39/1, 45, 46, 46/1, 46/2, 86.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi– ničnost – izpodbojnost – napake volje – nedopustna grožnja
Predočenje možnosti disciplinskih postopkov, postopkov izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter grožnje s kazenskim pregonom in policijo, ne predstavljajo nedopustne grožnje, ki bi vplivala na veljavnost sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 204, 204/3. ZPP člen 181, 181/2, 181/3, 274.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev – ugotovitvena tožba – pravna korist
Tožbe v delu, v katerem tožnik uveljavlja ugotovitev, da ponujena nova pogodba o zaposlitvi ni ustrezna, ZDR ne predvideva. Poleg tega tožnik tudi ni posebej izkazal, da bi imel od pravnomočne ugotovitve neustreznosti ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi kakšno pravno korist. Upoštevaje še, da tožnik ponujene nove pogodbe o zaposlitvi ni sprejel in da se ni zaposlil na ponujenem delovnem mestu, bi moralo sodišče prve stopnje tožbo v tem delu kot nedovoljeno zavreči.
umik tožbe – sklep o ustavitvi postopka – stroški postopka
Ker sta tožeči stranki umaknili tožbo, umik pa ni bili posledica izpolnitve zahtevka, je pravilna odločitev, da sta dolžni povrniti utemeljeno priglašene stroške postopka tožene stranke.
Glede na skupen namen pogodbenih strank, ki je bil v tem, da toženec hkrati opravlja delo in študira, je bila tožeča stranka za toženca dolžna plačevati davke in prispevke tudi za čas, ko je prejemal nadomestilo plače zaradi odobrenega študijskega dopusta. Četudi toženec študijskih obveznosti ni dokončal v roku, tožeča stranka ne more zahtevati povrnitve plačanih prispevkov in davkov, saj bi s tem tožencu odvzeli delovno dobo za čas študijskega dopusta.
Tožnica, pri kateri ni prišlo do takšnih sprememb v zdravstvenem stanju, da bi bila pri njej podana popolna nezmožnost za delo, temveč je še zmožna za delo na drugem delovnem mestu z omejitvami, pa ni dopolnila 61 let starosti, nima pravice do invalidske pokojnine.
ZPP člen 212, 215, 328, 339, 339/2, 339/2-14, 458, 458/1. OZ člen 239, 239/2, 755, 755/2.
spor majhne vrednosti – skladiščna pogodba – trditveno in dokazno breme
Dokazno breme za pravočasnost grajanja manjka blaga pri skladiščni pogodbi je na toženi stranki, saj bi slednja morala kot prevzemnik blaga na očitne napake opozoriti skladiščnika (tožečo stranko) takoj pri prevzemu blaga, sicer velja, da je bilo blago v redu prevzeto.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DAVKI – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0064422
OZ člen 949. ZDDV-1 člen 62, 63.
zavarovalna pogodba – premoženjsko zavarovanje – namen premoženjskega zavarovanja – odbitek DDV – nastanek pravice do odbitka DDV – obseg pravice do odbitka DDV
ZDDV-1 določa, da nastane pravica do odbitka DDV v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV. Davčni zavezanec ima tedaj pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, pri čemer se v konkretnem primeru niti ne zatrjuje, kdaj naj bi prišlo do nabave blaga oziroma izpolnitve drugih pogojev do odbitka DDV.
Ker tožnica ni pristopila na prvi narok, na katerega je bila pravilno vabljena, in svojega izostanka, kljub v pritožbi zatrjevanim zdravstvenim težavam, predhodno ni opravičila, je sodišče prve stopnje postopek utemeljeno ustavilo.