izvedba naroka zunaj sodnega poslopja – prošnja za preložitev naroka zaradi bolezni – možnost sodelovanja v postopku
Ker kljub utemeljenemu predlogu toženca sodišče ni preložilo že razpisane glavne obravnave, ampak jo je opravilo na domu toženca, je poleg kršitve določbe 115. člena ZPP toženca prikrajšalo oziroma mu odvzelo možnost sodelovanja v postopku, kakršnega bi bil sicer deležen, če ne bi bil bolan oziroma ne bi okreval po zdravniškem posegu.
STEČAJNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSC0002802
ZGD-1 člen 3, 3/6. ZFPPIPP člen 46, 47, 245, 245/1, 383, 383/1. ZPP člen 76, 76/1, 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/1, 208/3.
namen stečajnega postopka – osebni stečaj – stečajni dolžnik – fizična oseba – prenehanje terjatve – stečajni postopek nad samostojnim podjetnikom posameznikom
Ker je bil postopek osebnega stečaja, katerega namen je enakomerno poplačilo upnikov stečajnega dolžnika, v obravnavanem primeru izpeljan nad tožečo stranko kot podjetnikom, torej aktivno legitimirano stranko, ki pa v pravdnem postopku uveljavlja terjatev do svojega dolžnika, so pravno nepomembne pritožbene navedbe tožene stranke o tem, da tožeča stranka vtoževane terjatve ni prijavila v stečajnem postopku kot del stečajne mase in da zato glede te terjatve ne more biti v boljšem položaju kot bi bila sicer. Zato zaradi prenehanja tožeče stranke kot podjetnika v postopku osebnega stečaja ni prišlo do prenehanja aktivno legitimirane stranke, ki je vseskozi fizična oseba, niti do prenehanja vtoževane terjatve.
ZPIZ-1 člen 39, 39/1, 39/2, 41, 41/2, 41/4, 47, 47/1, 203, 203/1. ZMEPIZ člen 23, 23/1. Zakon o matični evidenci o zavarovancih in uživalcih pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1980) člen 24. Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja člen 25, 25/3.
starostna pokojnina – pokojninska osnova – podatki matične evidence
Ker tožnica v letu 1990 plače ni prejemala najmanj šest mesecev, temveč le od 11. 7. 1990 do konca leta, ji toženec plač, prejetih v tem letu, utemeljeno ni upošteval pri izračunu pokojninske osnove.
ZDR člen 130. ZJU člen 92, 92/1. ZPSDP člen 8. Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih člen 2, 2/1, 7.
javni uslužbenec – stroški prevoza na delo in z dela – javni prevoz – kilometrina
Četudi tožnik za celotno pot od doma do službe nima na voljo javnega prevoza, mu tožena stranka ni dolžna plačati kilometrine za celotno pot, ampak mu je dolžna povrniti stroške javnega prevoza, za preostanek poti (kjer ni možnosti javnega prevoza) pa plačati kilometrino.
invalidska pokojnina – pretežnost zavarovanja – zavarovanje za ožji obseg
Za določitev pretežnosti zavarovanja ni odločilen dan začetka uživanja oziroma izplačevanja invalidske pokojnine, temveč dan pridobitve pravice do invalidske pokojnine, zato se tožnici, ki je bila na dan pridobitve pravice do invalidske pokojnine pretežno zavarovana za širši obseg pravic, invalidska pokojnina odmeri tako kot zavarovancem za širši obseg, čeprav je bila na dan začetka izplačevanja invalidske pokojnine pretežno zavarovana za ožji obseg pravic.
ZDR člen 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 118. Kolektivna pogodba za poštne in kurirske dejavnosti člen 14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Ker je od pisnega opozorila do nove kršitve oziroma odpovedi pogodbe o zaposlitvi preteklo več kot eno leto, je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita.
V obravnavanem primeru ni prišlo do pravno učinkovitega odstopa od pogodbe (s strani banke), saj izvedeni dokazi kažejo, da toženke niti banka niti tožeča stranka nista nedvoumno obvestili, da je banka od pogodbe odstopila ter da je v plačilo zapadel celoten znesek posojila, ki ga je dolžna poravnati tožeči stranki. Banka je namreč toženki pošiljala opomine brez pouka o možnih posledicah.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0056223
ZN člen 42, 64. OZ člen 87, 131, 131/1, 168, 182. ZTLR člen 69.
ničnost – ničnost prodajne pogodbe – prepoved legis commissoriae – fiduciarni posli – notarski zapis o povratni prodaji s pridružkom lastninske pravice – odškodninska odgovornost
Če stranka s tožbenim zahtevkom dejansko ne zasleduje odprave tistih učinkov legis commissoriae, ki so nedopustni, to pa je zloraba dolžnika, pri kateri upnik prejme stvar, ki je vredna več kot njegova terjatev, je njen odškodninski zahtevek s katerim terja plačilo zneska v vrednosti posojila, ki ga je prejela, zoper notarja, ki je sestavil zapis fiduciarnega pravnega posla, neutemeljen.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini – kmetijska zemljišča – prehod lastninske pravice po ZSKZ na sklad – uporaba materialnega prava – potrdilo o namenski rabi zemljišča
Za upoštevanje dejanske rabe zemljišč v naravi ni pravne podlage, zato se je sodišče pravilno oprlo na uradne evidence o namenski rabi zemljišča.
zaznamba spora – zahtevek na razveljavitev pogodbe – obligacijskopravni spor
Predlagatelj (tožnik) z (nasprotno) tožbo ne uveljavlja pridobitve lastninske pravice na izviren način (zahteva razveljavitev pogodbe in posledično izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere se bo nanj vknjižila lastninska pravica na predmetni nepremičnini). Pravilna je zato odločitev, da ne gre za spor, za katerega zakon določa, da se zaznamuje v zemljiški knjigi.
ZPP/77 člen 421, 423, 423/1, 423/1-3, 423/3, 423/7. ZPP člen 394, 394/1, 394/1-1, 421, 421-3. ZIP člen 50, 50-8, 51.
obnova postopka – poslovna nesposobnost – subjektivni rok – zavrženje predloga za obnovo
Ni mogoče šteti, da subjektivni rok za predlog za obnovo postopka ni začel teči, ker sodba zaradi poslovne nesposobnosti ni mogla biti pravilno vročena.
zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine – originalno pridobljena lastninska pravica – nepopravljiva nesklepčnost tožbe
Obveznost izstavitve zemljiškoknjižne listine vedno sledi poslovni (obligacijski – pogodbeni) podlagi, ne pa stvarnopravni (ugotovitvi o originalno pridobljeni (so)lastninski pravici).
odškodnina za duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega – presoja pravnega standarda posebno težke invalidnosti – hude opekline – skaženost – posredni oškodovanec – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo
Dejansko pravilno ugotovljeni sklop trajnih in nepopravljivih prikrajšanj na telesnem in duševnem področju, ki so posledica opisane izjemno hude skaženosti, torej po pravno pravilnem stališču sodišča prve stopnje predstavlja posebno težko invalidnost. Sodišče prve stopnje ima tudi prav, ko primerja konkretni primer s primerom posebno težke invalidnosti iz judikata – VSS II Ips 301/88 z dne 30. 06. 1988. V tistem primeru je bila priznana odškodnina staršema zaradi njunih duševnih bolečin zaradi otrokove ugotovljene posebno težke invalidnosti nastale podobno zaradi skaženosti kot posledice eksplozije plinske jeklenke.
Ker gre za škodo (duševne bolečine bližnjih) kot celovito podlago za prisojo odškodnine oziroma za odškodnino za utrpljeno škodo kot enovito postavko, je sicer v prvostopni sodbi nadalje tudi pravilno upoštevano obdobje, ko je še potekalo začetno zdravljenje oškodovanca. Zato ločevanje škode na tisto nastalo takoj po škodnem dogodku in v času intenzivnega zdravljenja in na kasnejše obdobje, ko zdravljenje ni več potrebno v takšni meri kot prej in so se posledice v zdravstvenem stanju oškodovanca stabilizirale, nima podlage v naši pravni ureditvi. Duševne bolečine bližnjih so enovita celota, ki se začnejo s škodnim dogodkom, ki je neposredno in takoj povzročil posebno težko invalidnost in trajajo nato v času zdravljenja, pa tudi še kasneje v času, ko se posledice škodnega dogodka pri oškodovancu stabilizirajo in postanejo trajnega značaja.
Ali je kmetijsko zemljišče del zaščitene kmetije predstavljala predhodno vprašanje, ki pa ga ne more reševati zapuščinsko sodišče samo. Obseg nepremičnin, ki spadajo v zaščiteno kmetijo, ugotavlja upravni organ z odločbo izdano v upravnem postopku. Pravnomočna odločba upravnega organa o razglasitvi kmetije za zaščiteno predstavlja zakonsko podlago za status zaščitene kmetije.
umik tožbe – stroški po umiku tožbe – izpolnitev zahtevka
Tožeča stranka mora dokazati, da je tožena stranka izpolnila svoj zahtevek, če tožbo iz tega razloga umakne, tudi če tožena stranka umiku sicer ne nasprotuje, zanika pa, da je zahtevek izpolnila.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062510
ZZZDR člen 51. ZMCGZ člen 12.
skupno premoženje – delež zakoncev na skupnem premoženju – nesklepčnost zahtevkov – materialno procesno vodstvo – predmet skupnega premoženja – družba kot pravna oseba – poslovni delež – poravnalne ponudbe iz postopka mediacije
Ker pa gre za celovito ureditev zadeve, premoženje pa je skupno glede na dosedanje ugotovitve sodišča prve stopnje, mora sodišče v primeru, da je tožba nesklepčna v tem delu, napake pa je moč odpraviti, v okviru materialnega vodstva pravde pozvati pravdni stranki, da postavita tožbene zahtevke tako, da so v skladu z materialnim pravom (zahtevki za poslovni delež družbe in denarni zahtevek za avto). Ni mogoče obravnavati skupnega premoženja tako, da bi pritožbeno sodišče v taki procesni situaciji in materialnopravni podlagi le delno obravnavalo sodbo glede tožbenih zahtevkov obeh strank.
fikcija umika – sodna taksa – predlog za obročno plačilo sodne takse – delno plačilo takse
Fikcija umika vloge po 3. odst. 105a. čl. ZPP nastopi s potekom prekluzivnega roka za plačilo sodne takse. Morebitno plačilo sodne takse po izteku tega roka in pred izdajo (deklaratornega) sklepa o umiku ne vpliva na zakonitost sklepa oz. učinkovanje umika.
Prvotožena stranka bi morala, v kolikor bi želela sodno takso za pritožbo plačati obročno, tovrstni predlog podati že ob vložitvi pritožbe. V njem bi morala podati tudi trditve in dokaze, ki bi dokazovali utemeljenost njenega predloga. Ker takšnega predloga ob vložitvi pritožbe ni podala, temveč ga je podala šele pet mesecev po vložitvi pritožbe, je to storila prepozno, saj morebitni izdani sklep o obročnem plačilu sodne takse ne more obsegati takšne odločitve za vloge, vložene pred predlogom.
Čeprav je tekom postopka prišlo do izbrisa 2 kazenskih točk zaradi poteka treh let od pravnomočnosti dveh plačilnih nalogov, pritožbeno sodišče ne more upoštevati spremenjenega stanja glede števila kazenskih točk, ker je vezano na dejansko stanje kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče. Poleg tega se kazenske točke iz evidence brišejo po poteku treh let od pravnomočnosti odločbe, s katero so bile izrečene, le pod pogojem, da v tem času storilec ne doseže ali preseže predpisanega števila kazenskih točk. Ker je storilec v obdobju krajšem od treh let dosegel predpisano število 18 kazenskih točk v cestnem prometu, do izbrisa prej omenjenih 2 kazenskih točk sploh ne bi smelo priti.