Tožnika, katerega delovna zmožnost za svoj poklic (voznik specialnih vozil in naprav) je zmanjšana za 50 % ali več in zaradi zdravstvenih težav brez poklicne rehabilitacije ni več zmožen opravljati nobenega dela, le-ta pa mu ni zagotovljena, ker je starejši od 50 let, se razvrsti v II. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do invalidske pokojnine.
ZDR člen 43, 184, 184/1. OZ člen 131, 135, 149, 150, 171, 171/1. ZVZD člen 5, 6.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – nevarna dejavnost – delo na višini
Delo odstranjevanja starih in montaže novih oken na višini 2,5 metra nad tlemi je delo s povečano nevarnostjo, tako da tožena stranka tožniku za škodo, ki jo je utrpel, ker je padel z okenske police, odgovarja objektivno. Odgovarja pa tudi krivdno, ker ni poskrbela za varnost.
invalidnina – državljani Slovenije, ki prejemajo pokojnino iz republik nekdanje SFRJ
Po 4.b členu ZZSV je slovenskim državljanom, ki so pridobili pravico do pokojnine v kateri od držav na območju nekdanje SFRJ (poleg dodatka k pokojnini), zagotovljena le pravica do dodatka za pomoč in postrežbo in letnega dodatka in še to pod pogojem, da ga ne izplačuje država, v katerih so pridobili pravico do pokojnine, niso pa jim pa zagotovljene druge pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tožnica zato neutemeljeno uveljavlja pravico do invalidnine za telesno okvaro.
Namen opomina pred vložitvijo tožbe zaradi odpovedi stanovanjskega najemnega razmerja iz krivdnih odpovednih razlogov je v tem, da lastnik stanovanja najemnika jasno in določno seznani z možnostjo odpovedi pogodbe in načinom odprave odpovednega razloga, da lahko z ustreznim ravnanjem najemnik odpoved iz krivdnih razlogov prepreči.
ZPIZ-1 člen 39, 39/1, 39/2, 41, 41/2, 41/4, 47, 47/1, 203, 203/1. ZMEPIZ člen 23, 23/1. Zakon o matični evidenci o zavarovancih in uživalcih pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1980) člen 24. Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja člen 25, 25/3.
starostna pokojnina – pokojninska osnova – podatki matične evidence
Ker tožnica v letu 1990 plače ni prejemala najmanj šest mesecev, temveč le od 11. 7. 1990 do konca leta, ji toženec plač, prejetih v tem letu, utemeljeno ni upošteval pri izračunu pokojninske osnove.
STEČAJNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSC0002802
ZGD-1 člen 3, 3/6. ZFPPIPP člen 46, 47, 245, 245/1, 383, 383/1. ZPP člen 76, 76/1, 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/1, 208/3.
namen stečajnega postopka – osebni stečaj – stečajni dolžnik – fizična oseba – prenehanje terjatve – stečajni postopek nad samostojnim podjetnikom posameznikom
Ker je bil postopek osebnega stečaja, katerega namen je enakomerno poplačilo upnikov stečajnega dolžnika, v obravnavanem primeru izpeljan nad tožečo stranko kot podjetnikom, torej aktivno legitimirano stranko, ki pa v pravdnem postopku uveljavlja terjatev do svojega dolžnika, so pravno nepomembne pritožbene navedbe tožene stranke o tem, da tožeča stranka vtoževane terjatve ni prijavila v stečajnem postopku kot del stečajne mase in da zato glede te terjatve ne more biti v boljšem položaju kot bi bila sicer. Zato zaradi prenehanja tožeče stranke kot podjetnika v postopku osebnega stečaja ni prišlo do prenehanja aktivno legitimirane stranke, ki je vseskozi fizična oseba, niti do prenehanja vtoževane terjatve.
ZDR člen 43, 184. OZ člen 131, 149, 150. ZVZD člen 5.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna stvar – delovni stroj – varno delo
Tožnika je nadrejeni delavec poslal v bližino delovnega stroja, kljub temu da pri strojnem kopanju ni dovoljeno zadrževanje v delovnem območju stroja. Iz tega je sklepati, da tožena stranka tožniku ni zagotovila varnosti in zdravja pri delu, tako da je za škodo, ki jo je utrpel, krivdno odgovorna. Odgovorna pa je tudi objektivno, ker je delovni stroj nevarna stvar.
plačilo v breme stečajne mase - pomotoma nakazana sredstva - (ne)potrebnost sklepa sodišča
Do pomotoma nakazanih sredstev stečajni dolžnik ni bil upravičen, za takšno nakazilo tudi ni bilo pravne podlage, zaradi česar tudi vrnitev teh sredstev oziroma njihovo prenakazilo nazaj na stanovalkin račun, ne bo pomenilo plačila ali izpolnitve v breme stečajne mase, o kakršnem je govora v 353. čl. ZFPPIPP. Zato tudi sklep sodišča kot podlaga za plačilo za takšen primer v zakonu ni predviden.
postopek za plačilo sodne takse kot del pravdnega postopka
Postopek za plačilo sodne takse oziroma za njeno oprostitev je del pravdnega postopka (časovno gledano del predhodnega oziroma formalnega preizkusa vloge - pritožbe), ne pa upravni postopek.
Sodišče prve stopnje je tožbo pravilno vročilo v odgovor, tako da jo je vročilo možu tožnice, saj je bil ta na podlagi pisnega pooblastila upravičen za prevzem vseh pošiljk na pošti.
zastaranje – telefonsko naročniško razmerje – čas sklenitve pogodbe - uporaba zakona
Ker je tožeča stranka s toženo stranko sklenila telefonsko naročniško razmerje s pogodbo leta 1998, torej je takrat nastalo obligacijsko razmerje, se uporabljajo določbe ZOR, ki urejajo zastaranje in ne OZ, čeprav tožeča stranka izterjuje neplačane račune, ki so zapadli leta 2004.
prehod terjatve – sprememba upnika – vstop novega upnika v izvršilni postopek – javna listina – izvršilni naslov – nedenarna terjatev – stvarna služnost – lastnik gospodujoče nepremičnine – aktivna legitimacija
Ker je stvarna služnost povezana z gospodujočo nepremičnino in je z njo v razmerju akcesornosti, učinkuje pa v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine ter se ne prenaša kot samostojna pravica, ampak prehaja skupaj z lastninsko pravico na gospodujoči nepremičnini, je novi upnik s predložitvijo notarskega zapisa izročilne pogodbe in zemljiškoknjižnega izpiska izkazal prehod lastninske pravice nanj, s tem pa je izkazal tudi, da je nanj prešla nedenarna terjatev, ki je predmet tega izvršilnega postopka, t.j. Terjatev iz naslova varstva služnostne pravice.
ZDR člen 137, 204, 204/4. ZDPNP člen 1, 2, 2/5, 3, 6, 6/2.
omejitev učinkov svetovne gospodarske krize – začasno čakanje na delo – nadomestilo plače – denarni zahtevek
Ker je bilo na delovnem mestu tožnika zaposlenih več oseb, bi morala tožena stranka izbrati tiste delavce, ki jih bo napotila na začasno čakanje na delo, na podlagi uporabe kriterijev, ki so vsebovani v dogovoru s sindikatom.
Tožbeni zahtevek za plačilo razlike v nadomestilu plače za čas začasnega čakanja na delo je denarni zahtevek, v zvezi s katerim je dopustno neposredno sodno varstvo, vezan pa je na predhodno ugotovitev, ali je bilo začasno čakanje na delo skladno z ZDPNP in kriteriji, določenimi v dogovoru s sindikatom.
tožba na nedopustnost izvršbe – delež na skupnem premoženju – pridobitev lastninske pravice – zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke
Ker je bil dolžnik v času, ko je bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe zoper dolžnika in ko je bila zaznamovana izvršba v zemljiški knjigi, lastnik idealnega solastnega deleža na nepremičnini in je bila lastninska pravica na nepremičnini vknjižena na oba (dolžnika in tožnico), je izvršba na dolžnikov delež dopustna. Tožnica je postala izključna lastnica nepremičnine na podlagi zamudne sodbe šele po zaznambi izvršbe in vknjižbe hipoteke v korist toženca.
Sodišče prve stopnje s popravnim sklepom ni popravljalo kakšne očitne pisne napake, temveč je samo vsebinsko spremenilo odločitev, ki jo je sprejelo v prejšnjem sklepu.
vknjižba lastninske pravice – sklep o domiku nepremičnine
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi sklepa o domiku (in sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu) odločilo o vknjižbi lastninske pravice ter hkrati odločilo o izbrisu hipotek, zaznamb izvršbe in prepovedi odtujitve in obremenitve. Sklep zemljiškoknjižnega sodišča je v skladu z 89. členom ZZK-1, ki določa, da zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, ki mu je priložen navedeni sklep, po uradni dolžnosti odloči o vknjižbi lastninske pravice v korist kupca, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo.
izobraževanje – pogodba o izobraževanju – vračilo stroškov izobraževanja
Tožeča stranka je v celoti izpolnila obveznosti do toženca, ki so bile dogovorjene s pogodbo o študiju v tujini, toženec pa svojih obveznosti ni izpolnil, saj pri tožeči stranki ni ostal zaposlen dogovorjeno dobo, ampak mu je delovno razmerje po lastni volji predčasno prenehalo. Zato je dolžan povrniti tožeči stranki stroške študija v sorazmernem obsegu neizpolnjene zaposlitve.
Na podlagi 1. odst. 626. člena OZ je podjemnik dolžan izvršiti delo po dogovoru in po pravilih posla. Predmet podjemnikove obveznosti ni samo delo, ki ga opravlja podjemnik, da bi dokončal posel, ki se ga je zavezal opraviti, ampak šele končni rezultat, ki se ga je zavezal doseči, torej opravljeno izvršeno delo. Podjemnikova storitvena obveznost ima zato značilnosti obligacije uspeha. Da bi podjemnik dosegel dogovorjeni končni rezultat, mora opraviti različna dela, aktivnosti, vendar ta dela sama po sebi niso predmet njegove obveznosti.
Če sta pravdni stranki gospodarska družba in samoupravna lokalna skupnost gre za gospodarski spor, za katerega je ne glede na vrednost spornega predmeta pristojno okrožno sodišče.