postopek za plačilo sodne takse kot del pravdnega postopka
Postopek za plačilo sodne takse oziroma za njeno oprostitev je del pravdnega postopka (časovno gledano del predhodnega oziroma formalnega preizkusa vloge - pritožbe), ne pa upravni postopek.
ZDR člen 137, 204, 204/4. ZDPNP člen 1, 2, 2/5, 3, 6, 6/2.
omejitev učinkov svetovne gospodarske krize – začasno čakanje na delo – nadomestilo plače – denarni zahtevek
Ker je bilo na delovnem mestu tožnika zaposlenih več oseb, bi morala tožena stranka izbrati tiste delavce, ki jih bo napotila na začasno čakanje na delo, na podlagi uporabe kriterijev, ki so vsebovani v dogovoru s sindikatom.
Tožbeni zahtevek za plačilo razlike v nadomestilu plače za čas začasnega čakanja na delo je denarni zahtevek, v zvezi s katerim je dopustno neposredno sodno varstvo, vezan pa je na predhodno ugotovitev, ali je bilo začasno čakanje na delo skladno z ZDPNP in kriteriji, določenimi v dogovoru s sindikatom.
imenovanje posebnega revizorja – določno in konkretno oblikovan predlog – sum o nepoštenosti ali hujših kršitvah zakona ali statuta – stroški postopka
Imenovanje posebnega revizorja zaradi preveritve ustanovitvenih postopkov ter vodenja posameznih poslov družbe je prvenstveno v domeni skupščine delniške družbe. Šele če skupščina tega predloga manjšinskega delničarja (s kvalificiranim deležem) ne izglasuje, stopi na njeno mesto pristojno sodišče, ki odloča v nepravdnem postopku v mejah konkretnega in določnega predloga (ki je identičen tistemu, o katerem je predhodno odločala skupščina) o tem, ali je predlagatelj v zadostni meri (na stopnji suma) izkazal vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju konkretnih postopkov in poslov s strani poslovodstva (uprave) družbe (nasprotnega udeleženca v postopku) do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta. Sodni (nepravdni) postopek je torej zgolj neke vrste korektiv (nadomestek) korporacijskemu odločanju na skupščini delniške družbe v primeru, ko se delničarji z večino glasovalnih pravic ne strinjajo s predlogom za imenovanje posebnega revizorja, ki ga običajno v skupščinsko proceduro vložijo manjšinski delničarji.
ZDSS-1 člen 6, 6/1, 6/1-c, 47, 47/3. ZJU člen 26, 26/4, 41, 41/2.
kolektivni delovni spor – skladnost splošnega akta z zakonom – akt o sistemizaciji delovnih mest – razporeditev – odškodnina
V delu, v katerem predlagatelj zahteva plačilo odškodnine in razporeditev na prvotno delovno mesto, bi moralo sodišče prve stopnje predlog zavreči, saj bi moral predlagatelj odškodnino in razporeditev uv
eljavljati s tožbenim zahtevkom v individualnem (ne kolektivnem) delovnem sporu.
Za ugotovitev invalidnosti tožnika, ki je zavarovan kot samostojni podjetnik, je bistvena ugotovitev, ali je še zmožen opravljati dejavnost, ki jo opravlja kot samostojni podjetnik.
Priča je za vse tri naroke, na katere je bila vabljena na zaslišanja, sodišču sicer sporočila, da se jih ne more udeležiti, vendar ni predložila nobenega dokazila, da je njen izostanek opravičen. Sodišče prve stopnje je zato pričin izostanek s tretjega razpisanega naroka po tem, ko je prva dva preložilo, utemeljeno štelo za neupravičen in pričo zaradi oviranja nemotenega dela sodišča kaznovalo z denarno kaznijo.
Tožnika, katerega delovna zmožnost za svoj poklic (voznik specialnih vozil in naprav) je zmanjšana za 50 % ali več in zaradi zdravstvenih težav brez poklicne rehabilitacije ni več zmožen opravljati nobenega dela, le-ta pa mu ni zagotovljena, ker je starejši od 50 let, se razvrsti v II. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do invalidske pokojnine.
Na podlagi 1. odst. 626. člena OZ je podjemnik dolžan izvršiti delo po dogovoru in po pravilih posla. Predmet podjemnikove obveznosti ni samo delo, ki ga opravlja podjemnik, da bi dokončal posel, ki se ga je zavezal opraviti, ampak šele končni rezultat, ki se ga je zavezal doseči, torej opravljeno izvršeno delo. Podjemnikova storitvena obveznost ima zato značilnosti obligacije uspeha. Da bi podjemnik dosegel dogovorjeni končni rezultat, mora opraviti različna dela, aktivnosti, vendar ta dela sama po sebi niso predmet njegove obveznosti.
Sodišče prve stopnje s popravnim sklepom ni popravljalo kakšne očitne pisne napake, temveč je samo vsebinsko spremenilo odločitev, ki jo je sprejelo v prejšnjem sklepu.
Namen opomina pred vložitvijo tožbe zaradi odpovedi stanovanjskega najemnega razmerja iz krivdnih odpovednih razlogov je v tem, da lastnik stanovanja najemnika jasno in določno seznani z možnostjo odpovedi pogodbe in načinom odprave odpovednega razloga, da lahko z ustreznim ravnanjem najemnik odpoved iz krivdnih razlogov prepreči.
vknjižba lastninske pravice – sklep o domiku nepremičnine
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi sklepa o domiku (in sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu) odločilo o vknjižbi lastninske pravice ter hkrati odločilo o izbrisu hipotek, zaznamb izvršbe in prepovedi odtujitve in obremenitve. Sklep zemljiškoknjižnega sodišča je v skladu z 89. členom ZZK-1, ki določa, da zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, ki mu je priložen navedeni sklep, po uradni dolžnosti odloči o vknjižbi lastninske pravice v korist kupca, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo.
tožba na nedopustnost izvršbe – delež na skupnem premoženju – pridobitev lastninske pravice – zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke
Ker je bil dolžnik v času, ko je bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe zoper dolžnika in ko je bila zaznamovana izvršba v zemljiški knjigi, lastnik idealnega solastnega deleža na nepremičnini in je bila lastninska pravica na nepremičnini vknjižena na oba (dolžnika in tožnico), je izvršba na dolžnikov delež dopustna. Tožnica je postala izključna lastnica nepremičnine na podlagi zamudne sodbe šele po zaznambi izvršbe in vknjižbe hipoteke v korist toženca.
ZPP člen 154, 154/1, 286, 286/1, 286/6, 199, 200, 200/1. ZDSS-1 člen 68, 69. ZDR člen 111, 111/1, 111/1-3. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 238, 238/3.
začasna nezmožnost za delo – invalidnost – stranska intervencija delodajalca
Ker je bil tožnik od 1. 9. 2009 dalje zmožen za delo kot invalid III. kategorije z omejitvami pri delu, je njegov tožbeni zahtevek, da je bil tudi od 1. 9. 2009 začasno nezmožen za delo, neutemeljen.
Delodajalec mora delavcu po končanem bolniškem staležu zagotovi varno delo ter ostale pravice iz delovnega razmerja, vključno s plačo, dolžan je skrbeti za varno in učinkovito delo in upravičen je ukrepati v primeru morebitnih neopravičenih izostankov, zato ima pravni interes, da v sporu glede datuma zaključka bolniškega staleža uspe toženec.
ZDR člen 43, 184. OZ člen 131, 149, 150. ZVZD člen 5.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna stvar – delovni stroj – varno delo
Tožnika je nadrejeni delavec poslal v bližino delovnega stroja, kljub temu da pri strojnem kopanju ni dovoljeno zadrževanje v delovnem območju stroja. Iz tega je sklepati, da tožena stranka tožniku ni zagotovila varnosti in zdravja pri delu, tako da je za škodo, ki jo je utrpel, krivdno odgovorna. Odgovorna pa je tudi objektivno, ker je delovni stroj nevarna stvar.
Sodišče prve stopnje je tožbo pravilno vročilo v odgovor, tako da jo je vročilo možu tožnice, saj je bil ta na podlagi pisnega pooblastila upravičen za prevzem vseh pošiljk na pošti.
ZDR člen 43, 184, 184/1. OZ člen 131, 135, 149, 150, 171, 171/1. ZVZD člen 5, 6.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – nevarna dejavnost – delo na višini
Delo odstranjevanja starih in montaže novih oken na višini 2,5 metra nad tlemi je delo s povečano nevarnostjo, tako da tožena stranka tožniku za škodo, ki jo je utrpel, ker je padel z okenske police, odgovarja objektivno. Odgovarja pa tudi krivdno, ker ni poskrbela za varnost.
Ker od zneskov, za katere tožnica uveljavlja, da se vštejejo v pokojninsko osnovo (tožnica je v letih 1990 - 1992 prejela lastninski certifikat, na podlagi katerega je v postopku lastninjenja delodajalca prejela ustrezno število delnic), niso bili plačani prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se ti zneski ne vštejejo v pokojninsko osnovo, ne glede na to, ali je šlo za zneske, ki imajo značaj plač ali ne.
ZPIZ-1 člen 39, 203, 203/1, 203/2, 408. ZPP člen 7, 7/1, 212. ZPIZ člen 44, 311.
starostna pokojnina – pokojninska osnova
Ker je toženec pri izračunu pokojnine oziroma pokojninske osnove pravilno upošteval podatke iz matične evidence, pravilno opravil preračun z zmanjšanjem bruto plač s povprečno stopnjo davka in prispevkov ter tako izračunane osnove pravilno valoriziral, tožnik pa ni konkretno navedel, v čem je izračun pokojnine nepravilen, oziroma kateri podatki za izračun pokojninske osnove niso pravilno sporočeni ali upoštevani, je tožbeni zahtevek za priznanje višje pokojnine neutemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog – rok za podajo odpovedi – obvestilo o nameravani odpovedi
Tožena stranka je odpoved podala zaradi organizacijskega razloga, ker je tožnikovo delo prenesla na zunanjega izvajalca. Zaradi takšnega organizacijskega razloga pa je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.