ZPIZVZ člen 15, 15/2. ZPIZ-1 člen 4, 4/1, 4/1-3d, 12, 276, 276/2, 277. OZ člen 378.
predčasna starostna pokojnina - bivši vojaški zavarovanec - valorizacija - zakonske zamudne obresti - dodatek za rekreacijo
Določba 2. odstavka 15. člena ZPIZVZ, po kateri se pozneje izplačani mesečni obroki pokojnine upravičencem izplačajo v zneskih, ki bi jih prejeli, če bi jim bili sproti izplačani v mesecih, za katere se izplačujejo, izključuje valorizacijo pozneje izplačanih mesečnih obrokov pokojnine in plačilo zakonskih zamudnih obresti. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za plačilo revaloriziranih zneskov predčasne pokojnine in za plačilo zakonitih zamudnih obresti, saj za to ni nobene pravne podlage.
določitev preživnine za mladoletnega otroka – preživninska zmožnost – dnevnice kot del plače
Sodišče prve stopnje je pri oceni toženčeve preživninske zmožnosti pravilno upoštevalo tudi dnevnice oziroma pravilneje njihov del, saj je splošno znano, da so te del plače in da se jih ne porabi v celoti.
stroški postopka – umik tožbe zaradi izostanka predloga o nadaljevanju mirujočega postopka
V primeru, ko se tožba šteje za umaknjeno, ker nobena od strank ni predlagala nadaljevanja mirujočega pravdnega postopka, je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – vročanje – pravilna vročitev – nastop pravnih posledic izbrisa pravne osebe
Z začetkom postopka izbrisa pravne osebe ne nastanejo še nobene pravne posledice. Pravne posledice nastopijo oziroma prenehanje pravne osebe nastopi šele po tem, ko sodišče odloči o izbrisu pravne osebe iz sodnega registra, ko ugotovi obstoj izbrisnega razloga.
ZDR člen 43, 184. OZ člen 131, 149, 150. ZVZD člen 5.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna stvar – delovni stroj – varno delo
Tožnika je nadrejeni delavec poslal v bližino delovnega stroja, kljub temu da pri strojnem kopanju ni dovoljeno zadrževanje v delovnem območju stroja. Iz tega je sklepati, da tožena stranka tožniku ni zagotovila varnosti in zdravja pri delu, tako da je za škodo, ki jo je utrpel, krivdno odgovorna. Odgovorna pa je tudi objektivno, ker je delovni stroj nevarna stvar.
ZDR člen 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 118. Kolektivna pogodba za poštne in kurirske dejavnosti člen 14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Ker je od pisnega opozorila do nove kršitve oziroma odpovedi pogodbe o zaposlitvi preteklo več kot eno leto, je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056240
ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
skupno premoženje zakoncev – življenjska skupnost zakoncev – ekonomska skupnost zakoncev – obrazložitev sodbe
Za nastajanje skupnega premoženja ne zadostuje le formalni obstoj zakonske zveze (ali mrtva zakonska zveza), temveč morata zakonca delati in pridobivati v dejansko obstoječi življenjski in ekonomski skupnosti.
plačilo v breme stečajne mase - pomotoma nakazana sredstva - (ne)potrebnost sklepa sodišča
Do pomotoma nakazanih sredstev stečajni dolžnik ni bil upravičen, za takšno nakazilo tudi ni bilo pravne podlage, zaradi česar tudi vrnitev teh sredstev oziroma njihovo prenakazilo nazaj na stanovalkin račun, ne bo pomenilo plačila ali izpolnitve v breme stečajne mase, o kakršnem je govora v 353. čl. ZFPPIPP. Zato tudi sklep sodišča kot podlaga za plačilo za takšen primer v zakonu ni predviden.
zastaranje – telefonsko naročniško razmerje – čas sklenitve pogodbe - uporaba zakona
Ker je tožeča stranka s toženo stranko sklenila telefonsko naročniško razmerje s pogodbo leta 1998, torej je takrat nastalo obligacijsko razmerje, se uporabljajo določbe ZOR, ki urejajo zastaranje in ne OZ, čeprav tožeča stranka izterjuje neplačane račune, ki so zapadli leta 2004.
Sodišče prve stopnje je poudarilo, da ni jasno kako je lahko prišlo do zapisov treh različnih datumov prometne nesreče na dokumentaciji, ki je v spisu. Ker se je sodišče prve stopnje pri odločanju oprlo predvsem na listinske dokaze, ne pa na izpovedbe prič, bi moralo listinske dokaze vestno in skrbno presoditi. Da temu ni bilo zadoščeno, pritožbeno sodišče ugotavlja pri pregledu originalnega poročila o prometni nesreči, ki navaja datum nesreče 21. 02. 2004. Sodišče prve stopnje bi se moralo opredeliti do tega, kako je mogoče, da ima to poročilo datum 21. 02. 2004, na njem pa je zapisana številka zavarovalne police voznice N., ki je bila sklenjena dne 21. 07. 2004.
ZDR člen 43, 184, 184/1. OZ člen 131, 135, 149, 150, 171, 171/1. ZVZD člen 5, 6.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – nevarna dejavnost – delo na višini
Delo odstranjevanja starih in montaže novih oken na višini 2,5 metra nad tlemi je delo s povečano nevarnostjo, tako da tožena stranka tožniku za škodo, ki jo je utrpel, ker je padel z okenske police, odgovarja objektivno. Odgovarja pa tudi krivdno, ker ni poskrbela za varnost.
Sodišče prve stopnje je tožbo pravilno vročilo v odgovor, tako da jo je vročilo možu tožnice, saj je bil ta na podlagi pisnega pooblastila upravičen za prevzem vseh pošiljk na pošti.
prehod terjatve – sprememba upnika – vstop novega upnika v izvršilni postopek – javna listina – izvršilni naslov – nedenarna terjatev – stvarna služnost – lastnik gospodujoče nepremičnine – aktivna legitimacija
Ker je stvarna služnost povezana z gospodujočo nepremičnino in je z njo v razmerju akcesornosti, učinkuje pa v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine ter se ne prenaša kot samostojna pravica, ampak prehaja skupaj z lastninsko pravico na gospodujoči nepremičnini, je novi upnik s predložitvijo notarskega zapisa izročilne pogodbe in zemljiškoknjižnega izpiska izkazal prehod lastninske pravice nanj, s tem pa je izkazal tudi, da je nanj prešla nedenarna terjatev, ki je predmet tega izvršilnega postopka, t.j. Terjatev iz naslova varstva služnostne pravice.
izobraževanje – pogodba o izobraževanju – vračilo stroškov izobraževanja
Tožeča stranka je v celoti izpolnila obveznosti do toženca, ki so bile dogovorjene s pogodbo o študiju v tujini, toženec pa svojih obveznosti ni izpolnil, saj pri tožeči stranki ni ostal zaposlen dogovorjeno dobo, ampak mu je delovno razmerje po lastni volji predčasno prenehalo. Zato je dolžan povrniti tožeči stranki stroške študija v sorazmernem obsegu neizpolnjene zaposlitve.
imenovanje posebnega revizorja – določno in konkretno oblikovan predlog – sum o nepoštenosti ali hujših kršitvah zakona ali statuta – stroški postopka
Imenovanje posebnega revizorja zaradi preveritve ustanovitvenih postopkov ter vodenja posameznih poslov družbe je prvenstveno v domeni skupščine delniške družbe. Šele če skupščina tega predloga manjšinskega delničarja (s kvalificiranim deležem) ne izglasuje, stopi na njeno mesto pristojno sodišče, ki odloča v nepravdnem postopku v mejah konkretnega in določnega predloga (ki je identičen tistemu, o katerem je predhodno odločala skupščina) o tem, ali je predlagatelj v zadostni meri (na stopnji suma) izkazal vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju konkretnih postopkov in poslov s strani poslovodstva (uprave) družbe (nasprotnega udeleženca v postopku) do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta. Sodni (nepravdni) postopek je torej zgolj neke vrste korektiv (nadomestek) korporacijskemu odločanju na skupščini delniške družbe v primeru, ko se delničarji z večino glasovalnih pravic ne strinjajo s predlogom za imenovanje posebnega revizorja, ki ga običajno v skupščinsko proceduro vložijo manjšinski delničarji.
Namen opomina pred vložitvijo tožbe zaradi odpovedi stanovanjskega najemnega razmerja iz krivdnih odpovednih razlogov je v tem, da lastnik stanovanja najemnika jasno in določno seznani z možnostjo odpovedi pogodbe in načinom odprave odpovednega razloga, da lahko z ustreznim ravnanjem najemnik odpoved iz krivdnih razlogov prepreči.
invalidnina – državljani Slovenije, ki prejemajo pokojnino iz republik nekdanje SFRJ
Po 4.b členu ZZSV je slovenskim državljanom, ki so pridobili pravico do pokojnine v kateri od držav na območju nekdanje SFRJ (poleg dodatka k pokojnini), zagotovljena le pravica do dodatka za pomoč in postrežbo in letnega dodatka in še to pod pogojem, da ga ne izplačuje država, v katerih so pridobili pravico do pokojnine, niso pa jim pa zagotovljene druge pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tožnica zato neutemeljeno uveljavlja pravico do invalidnine za telesno okvaro.
Na podlagi 1. odst. 626. člena OZ je podjemnik dolžan izvršiti delo po dogovoru in po pravilih posla. Predmet podjemnikove obveznosti ni samo delo, ki ga opravlja podjemnik, da bi dokončal posel, ki se ga je zavezal opraviti, ampak šele končni rezultat, ki se ga je zavezal doseči, torej opravljeno izvršeno delo. Podjemnikova storitvena obveznost ima zato značilnosti obligacije uspeha. Da bi podjemnik dosegel dogovorjeni končni rezultat, mora opraviti različna dela, aktivnosti, vendar ta dela sama po sebi niso predmet njegove obveznosti.
preživnina – polnoletni invalidni otrok – preživninska zmožnost staršev
Starši so na podlagi odločbe Ustavnega sodišča U-I-11/07-45 z dne 13. 12. 2007 dolžni preživljati svoje polnoletne invalidne otroke, ki zaradi invalidnosti niso sposobni za samostojno življenje in ki nimajo zadostnih sredstev za preživljanje, kot je to urejal 123. člen ZZZDR pred uveljavitvijo 26. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah ZZZDR. Navedena preživninska obveznost staršev velja, dokler se ne odpravi neustavna pravna praznina, ki je nastala z ukinitvijo obveznosti staršev, da preživljajo svoje polnoletne invalidne otroke, ki nimajo zadosti sredstev za preživljanje, saj ta ni bila nadomeščena z ustrezno obveznostjo države iz naslova socialnega varstva teh invalidov po 52. členu Ustave RS. Iz navedene ustavne odločbe v nasprotju z pritožbenimi navedbami izhaja, da so socialni transferi, ki so invalidom zagotovljeni na podlagi ZDVDTP, namenjeni zagotavljanju njihovega eksistenčnega minimuma.
Treba je pravilno oceniti življenjske stroške tožnika, jih primerjati s tožnikovimi dohodki in ob ugotovitvi, da za pokritje tožnikovih potreb ne zadoščajo, ugotoviti še preživninske zmožnosti staršev, nato pa odmeriti primerno preživnino. Pri določitvi preživnine je treba ustrezno upoštevati pomoč, ki jo tožnikov oče vsakodnevno nudi tožniku.
odškodninska odgovornost – spolno nadlegovanje na delovnem mestu – diskriminacija – absolutna bistvena kršitev določb postopka – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe
Ker je tožnica izpovedala, da je bila žrtev spolnega nadlegovanja, ji je sodišče prve stopnje prisodilo odškodnino v višini 2.500,00 EUR, čeprav tožnica zaradi spolnega nadlegovanja v tožbi odškodnine ni zahtevala. Hkrati je v celoti zavrnilo tožničine očitke glede diskriminacije in nadlegovanja, na podlagi katerega je uveljavlja tožbeni zahtevek v višini 5.000,00 EUR. Z opisano odločitvijo je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj izrek sodbe nasprotuje razlogom sodbe v delu, ki se nanašajo na zavrnitev očitkov o diskriminaciji in nadlegovanju.