Za ugotovitev invalidnosti tožnika, ki je zavarovan kot samostojni podjetnik, je bistvena ugotovitev, ali je še zmožen opravljati dejavnost, ki jo opravlja kot samostojni podjetnik.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – vročanje – pravilna vročitev – nastop pravnih posledic izbrisa pravne osebe
Z začetkom postopka izbrisa pravne osebe ne nastanejo še nobene pravne posledice. Pravne posledice nastopijo oziroma prenehanje pravne osebe nastopi šele po tem, ko sodišče odloči o izbrisu pravne osebe iz sodnega registra, ko ugotovi obstoj izbrisnega razloga.
stroški postopka – umik tožbe zaradi izostanka predloga o nadaljevanju mirujočega postopka
V primeru, ko se tožba šteje za umaknjeno, ker nobena od strank ni predlagala nadaljevanja mirujočega pravdnega postopka, je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške.
odprava preživnine – skupno življenje zavezanca in upravičenca
Preživljanje otrok v družinski skupnosti ima prednost pred preživljanjem v denarju. Če preživninski zavezanec in upravičenec ponovno zaživita v družinski skupnosti, je to podlaga za odpravo preživnine.
pomoč prava nevešči stranki – preložitev naroka – oprava naroka v odsotnosti stranke
Stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po ZPP, opozori sodišče, katera pravdna dejanja lahko opravi. V sklop procesnih pravic, o katerih mora sodnik seznaniti neuko stranko, sodi tudi opozorilo stranki, ki sodišču pošlje opravičilo za svoj izostanek z naroka (hkrati pa ne predlaga preložitve naroka), da bo v tem primeru sodišče opravilo narok v njegovi odsotnosti. Le v tem primeru bo neuka stranka seznanjena s posledicami njene odsotnosti.
Tožena stranka je vse čas izvrševala motilna ravnanja, katerih namen je bil omejitev (preprečitev) uporabe dvorišča s strani tožeče stranke. To dejstvo je ostalo ves čas nespremenjeno, spremenil se je zgolj način izvršitve motilnih ravnanj, kar pa ne pomeni, da je šlo za spremembo istovrstnosti ravnanja.
Sodišče prve stopnje s popravnim sklepom ni popravljalo kakšne očitne pisne napake, temveč je samo vsebinsko spremenilo odločitev, ki jo je sprejelo v prejšnjem sklepu.
vknjižba lastninske pravice – sklep o domiku nepremičnine
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi sklepa o domiku (in sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu) odločilo o vknjižbi lastninske pravice ter hkrati odločilo o izbrisu hipotek, zaznamb izvršbe in prepovedi odtujitve in obremenitve. Sklep zemljiškoknjižnega sodišča je v skladu z 89. členom ZZK-1, ki določa, da zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, ki mu je priložen navedeni sklep, po uradni dolžnosti odloči o vknjižbi lastninske pravice v korist kupca, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo.
Tožnika, katerega delovna zmožnost za svoj poklic (voznik specialnih vozil in naprav) je zmanjšana za 50 % ali več in zaradi zdravstvenih težav brez poklicne rehabilitacije ni več zmožen opravljati nobenega dela, le-ta pa mu ni zagotovljena, ker je starejši od 50 let, se razvrsti v II. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do invalidske pokojnine.
Če sta pravdni stranki gospodarska družba in samoupravna lokalna skupnost gre za gospodarski spor, za katerega je ne glede na vrednost spornega predmeta pristojno okrožno sodišče.
Ker zavarovanec tožeče stranke ni udeležen v tristranem razmerju iz prevozne pogodbe, se določila CMR ne uporabljajo, pač pa se uporabljajo splošna pravila obligacijskega prava o odškodninski odgovornosti.
17. člen CMR ne vzpostavlja podlage za splošno odškodninsko odgovornost prevoznika blaga nasproti vsakomur, ki bi lahko bil z dejanjem prevoznika oškodovan. CMR se namreč uporablja le za v 1. členu CMR navedena pogodbena razmerja.
ZPIZVZ člen 15, 15/2. ZPIZ-1 člen 4, 4/1, 4/1-3d, 12, 276, 276/2, 277. OZ člen 378.
predčasna starostna pokojnina - bivši vojaški zavarovanec - valorizacija - zakonske zamudne obresti - dodatek za rekreacijo
Določba 2. odstavka 15. člena ZPIZVZ, po kateri se pozneje izplačani mesečni obroki pokojnine upravičencem izplačajo v zneskih, ki bi jih prejeli, če bi jim bili sproti izplačani v mesecih, za katere se izplačujejo, izključuje valorizacijo pozneje izplačanih mesečnih obrokov pokojnine in plačilo zakonskih zamudnih obresti. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za plačilo revaloriziranih zneskov predčasne pokojnine in za plačilo zakonitih zamudnih obresti, saj za to ni nobene pravne podlage.
preživnina – polnoletni invalidni otrok – preživninska zmožnost staršev
Starši so na podlagi odločbe Ustavnega sodišča U-I-11/07-45 z dne 13. 12. 2007 dolžni preživljati svoje polnoletne invalidne otroke, ki zaradi invalidnosti niso sposobni za samostojno življenje in ki nimajo zadostnih sredstev za preživljanje, kot je to urejal 123. člen ZZZDR pred uveljavitvijo 26. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah ZZZDR. Navedena preživninska obveznost staršev velja, dokler se ne odpravi neustavna pravna praznina, ki je nastala z ukinitvijo obveznosti staršev, da preživljajo svoje polnoletne invalidne otroke, ki nimajo zadosti sredstev za preživljanje, saj ta ni bila nadomeščena z ustrezno obveznostjo države iz naslova socialnega varstva teh invalidov po 52. členu Ustave RS. Iz navedene ustavne odločbe v nasprotju z pritožbenimi navedbami izhaja, da so socialni transferi, ki so invalidom zagotovljeni na podlagi ZDVDTP, namenjeni zagotavljanju njihovega eksistenčnega minimuma.
Treba je pravilno oceniti življenjske stroške tožnika, jih primerjati s tožnikovimi dohodki in ob ugotovitvi, da za pokritje tožnikovih potreb ne zadoščajo, ugotoviti še preživninske zmožnosti staršev, nato pa odmeriti primerno preživnino. Pri določitvi preživnine je treba ustrezno upoštevati pomoč, ki jo tožnikov oče vsakodnevno nudi tožniku.
odškodninska odgovornost – spolno nadlegovanje na delovnem mestu – diskriminacija – absolutna bistvena kršitev določb postopka – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe
Ker je tožnica izpovedala, da je bila žrtev spolnega nadlegovanja, ji je sodišče prve stopnje prisodilo odškodnino v višini 2.500,00 EUR, čeprav tožnica zaradi spolnega nadlegovanja v tožbi odškodnine ni zahtevala. Hkrati je v celoti zavrnilo tožničine očitke glede diskriminacije in nadlegovanja, na podlagi katerega je uveljavlja tožbeni zahtevek v višini 5.000,00 EUR. Z opisano odločitvijo je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj izrek sodbe nasprotuje razlogom sodbe v delu, ki se nanašajo na zavrnitev očitkov o diskriminaciji in nadlegovanju.
ZDSS-1 člen 6, 6/1, 6/1-c, 47, 47/3. ZJU člen 26, 26/4, 41, 41/2.
kolektivni delovni spor – skladnost splošnega akta z zakonom – akt o sistemizaciji delovnih mest – razporeditev – odškodnina
V delu, v katerem predlagatelj zahteva plačilo odškodnine in razporeditev na prvotno delovno mesto, bi moralo sodišče prve stopnje predlog zavreči, saj bi moral predlagatelj odškodnino in razporeditev uv
eljavljati s tožbenim zahtevkom v individualnem (ne kolektivnem) delovnem sporu.
prehod terjatve – sprememba upnika – vstop novega upnika v izvršilni postopek – javna listina – izvršilni naslov – nedenarna terjatev – stvarna služnost – lastnik gospodujoče nepremičnine – aktivna legitimacija
Ker je stvarna služnost povezana z gospodujočo nepremičnino in je z njo v razmerju akcesornosti, učinkuje pa v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine ter se ne prenaša kot samostojna pravica, ampak prehaja skupaj z lastninsko pravico na gospodujoči nepremičnini, je novi upnik s predložitvijo notarskega zapisa izročilne pogodbe in zemljiškoknjižnega izpiska izkazal prehod lastninske pravice nanj, s tem pa je izkazal tudi, da je nanj prešla nedenarna terjatev, ki je predmet tega izvršilnega postopka, t.j. Terjatev iz naslova varstva služnostne pravice.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056240
ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
skupno premoženje zakoncev – življenjska skupnost zakoncev – ekonomska skupnost zakoncev – obrazložitev sodbe
Za nastajanje skupnega premoženja ne zadostuje le formalni obstoj zakonske zveze (ali mrtva zakonska zveza), temveč morata zakonca delati in pridobivati v dejansko obstoječi življenjski in ekonomski skupnosti.
plačilo v breme stečajne mase - pomotoma nakazana sredstva - (ne)potrebnost sklepa sodišča
Do pomotoma nakazanih sredstev stečajni dolžnik ni bil upravičen, za takšno nakazilo tudi ni bilo pravne podlage, zaradi česar tudi vrnitev teh sredstev oziroma njihovo prenakazilo nazaj na stanovalkin račun, ne bo pomenilo plačila ali izpolnitve v breme stečajne mase, o kakršnem je govora v 353. čl. ZFPPIPP. Zato tudi sklep sodišča kot podlaga za plačilo za takšen primer v zakonu ni predviden.
postopek za plačilo sodne takse kot del pravdnega postopka
Postopek za plačilo sodne takse oziroma za njeno oprostitev je del pravdnega postopka (časovno gledano del predhodnega oziroma formalnega preizkusa vloge - pritožbe), ne pa upravni postopek.
ZDR člen 130. ZJU člen 92, 92/1. ZPSDP člen 8. Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih člen 2, 2/1, 7.
javni uslužbenec – stroški prevoza na delo in z dela – javni prevoz – kilometrina
Četudi tožnik za celotno pot od doma do službe nima na voljo javnega prevoza, mu tožena stranka ni dolžna plačati kilometrine za celotno pot, ampak mu je dolžna povrniti stroške javnega prevoza, za preostanek poti (kjer ni možnosti javnega prevoza) pa plačati kilometrino.