izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – vročanje – pravilna vročitev – nastop pravnih posledic izbrisa pravne osebe
Z začetkom postopka izbrisa pravne osebe ne nastanejo še nobene pravne posledice. Pravne posledice nastopijo oziroma prenehanje pravne osebe nastopi šele po tem, ko sodišče odloči o izbrisu pravne osebe iz sodnega registra, ko ugotovi obstoj izbrisnega razloga.
zastaranje – telefonsko naročniško razmerje – čas sklenitve pogodbe - uporaba zakona
Ker je tožeča stranka s toženo stranko sklenila telefonsko naročniško razmerje s pogodbo leta 1998, torej je takrat nastalo obligacijsko razmerje, se uporabljajo določbe ZOR, ki urejajo zastaranje in ne OZ, čeprav tožeča stranka izterjuje neplačane račune, ki so zapadli leta 2004.
Tožena stranka je vse čas izvrševala motilna ravnanja, katerih namen je bil omejitev (preprečitev) uporabe dvorišča s strani tožeče stranke. To dejstvo je ostalo ves čas nespremenjeno, spremenil se je zgolj način izvršitve motilnih ravnanj, kar pa ne pomeni, da je šlo za spremembo istovrstnosti ravnanja.
ZDR člen 130. ZJU člen 92, 92/1. ZPSDP člen 8. Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih člen 2, 2/1, 7.
javni uslužbenec – stroški prevoza na delo in z dela – javni prevoz – kilometrina
Četudi tožnik za celotno pot od doma do službe nima na voljo javnega prevoza, mu tožena stranka ni dolžna plačati kilometrine za celotno pot, ampak mu je dolžna povrniti stroške javnega prevoza, za preostanek poti (kjer ni možnosti javnega prevoza) pa plačati kilometrino.
invalidska pokojnina – pretežnost zavarovanja – zavarovanje za ožji obseg
Za določitev pretežnosti zavarovanja ni odločilen dan začetka uživanja oziroma izplačevanja invalidske pokojnine, temveč dan pridobitve pravice do invalidske pokojnine, zato se tožnici, ki je bila na dan pridobitve pravice do invalidske pokojnine pretežno zavarovana za širši obseg pravic, invalidska pokojnina odmeri tako kot zavarovancem za širši obseg, čeprav je bila na dan začetka izplačevanja invalidske pokojnine pretežno zavarovana za ožji obseg pravic.
tožba na nedopustnost izvršbe – delež na skupnem premoženju – pridobitev lastninske pravice – zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke
Ker je bil dolžnik v času, ko je bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe zoper dolžnika in ko je bila zaznamovana izvršba v zemljiški knjigi, lastnik idealnega solastnega deleža na nepremičnini in je bila lastninska pravica na nepremičnini vknjižena na oba (dolžnika in tožnico), je izvršba na dolžnikov delež dopustna. Tožnica je postala izključna lastnica nepremičnine na podlagi zamudne sodbe šele po zaznambi izvršbe in vknjižbe hipoteke v korist toženca.
izvedba naroka zunaj sodnega poslopja – prošnja za preložitev naroka zaradi bolezni – možnost sodelovanja v postopku
Ker kljub utemeljenemu predlogu toženca sodišče ni preložilo že razpisane glavne obravnave, ampak jo je opravilo na domu toženca, je poleg kršitve določbe 115. člena ZPP toženca prikrajšalo oziroma mu odvzelo možnost sodelovanja v postopku, kakršnega bi bil sicer deležen, če ne bi bil bolan oziroma ne bi okreval po zdravniškem posegu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog – rok za podajo odpovedi – obvestilo o nameravani odpovedi
Tožena stranka je odpoved podala zaradi organizacijskega razloga, ker je tožnikovo delo prenesla na zunanjega izvajalca. Zaradi takšnega organizacijskega razloga pa je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
plačilo v breme stečajne mase - pomotoma nakazana sredstva - (ne)potrebnost sklepa sodišča
Do pomotoma nakazanih sredstev stečajni dolžnik ni bil upravičen, za takšno nakazilo tudi ni bilo pravne podlage, zaradi česar tudi vrnitev teh sredstev oziroma njihovo prenakazilo nazaj na stanovalkin račun, ne bo pomenilo plačila ali izpolnitve v breme stečajne mase, o kakršnem je govora v 353. čl. ZFPPIPP. Zato tudi sklep sodišča kot podlaga za plačilo za takšen primer v zakonu ni predviden.
postopek za plačilo sodne takse kot del pravdnega postopka
Postopek za plačilo sodne takse oziroma za njeno oprostitev je del pravdnega postopka (časovno gledano del predhodnega oziroma formalnega preizkusa vloge - pritožbe), ne pa upravni postopek.
Na podlagi 1. odst. 626. člena OZ je podjemnik dolžan izvršiti delo po dogovoru in po pravilih posla. Predmet podjemnikove obveznosti ni samo delo, ki ga opravlja podjemnik, da bi dokončal posel, ki se ga je zavezal opraviti, ampak šele končni rezultat, ki se ga je zavezal doseči, torej opravljeno izvršeno delo. Podjemnikova storitvena obveznost ima zato značilnosti obligacije uspeha. Da bi podjemnik dosegel dogovorjeni končni rezultat, mora opraviti različna dela, aktivnosti, vendar ta dela sama po sebi niso predmet njegove obveznosti.
ZPIZ-1 člen 39, 203, 203/1, 203/2, 408. ZPP člen 7, 7/1, 212. ZPIZ člen 44, 311.
starostna pokojnina – pokojninska osnova
Ker je toženec pri izračunu pokojnine oziroma pokojninske osnove pravilno upošteval podatke iz matične evidence, pravilno opravil preračun z zmanjšanjem bruto plač s povprečno stopnjo davka in prispevkov ter tako izračunane osnove pravilno valoriziral, tožnik pa ni konkretno navedel, v čem je izračun pokojnine nepravilen, oziroma kateri podatki za izračun pokojninske osnove niso pravilno sporočeni ali upoštevani, je tožbeni zahtevek za priznanje višje pokojnine neutemeljen.
ZDR člen 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 118. Kolektivna pogodba za poštne in kurirske dejavnosti člen 14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Ker je od pisnega opozorila do nove kršitve oziroma odpovedi pogodbe o zaposlitvi preteklo več kot eno leto, je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita.
imenovanje posebnega revizorja – določno in konkretno oblikovan predlog – sum o nepoštenosti ali hujših kršitvah zakona ali statuta – stroški postopka
Imenovanje posebnega revizorja zaradi preveritve ustanovitvenih postopkov ter vodenja posameznih poslov družbe je prvenstveno v domeni skupščine delniške družbe. Šele če skupščina tega predloga manjšinskega delničarja (s kvalificiranim deležem) ne izglasuje, stopi na njeno mesto pristojno sodišče, ki odloča v nepravdnem postopku v mejah konkretnega in določnega predloga (ki je identičen tistemu, o katerem je predhodno odločala skupščina) o tem, ali je predlagatelj v zadostni meri (na stopnji suma) izkazal vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju konkretnih postopkov in poslov s strani poslovodstva (uprave) družbe (nasprotnega udeleženca v postopku) do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta. Sodni (nepravdni) postopek je torej zgolj neke vrste korektiv (nadomestek) korporacijskemu odločanju na skupščini delniške družbe v primeru, ko se delničarji z večino glasovalnih pravic ne strinjajo s predlogom za imenovanje posebnega revizorja, ki ga običajno v skupščinsko proceduro vložijo manjšinski delničarji.
preživnina – polnoletni invalidni otrok – preživninska zmožnost staršev
Starši so na podlagi odločbe Ustavnega sodišča U-I-11/07-45 z dne 13. 12. 2007 dolžni preživljati svoje polnoletne invalidne otroke, ki zaradi invalidnosti niso sposobni za samostojno življenje in ki nimajo zadostnih sredstev za preživljanje, kot je to urejal 123. člen ZZZDR pred uveljavitvijo 26. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah ZZZDR. Navedena preživninska obveznost staršev velja, dokler se ne odpravi neustavna pravna praznina, ki je nastala z ukinitvijo obveznosti staršev, da preživljajo svoje polnoletne invalidne otroke, ki nimajo zadosti sredstev za preživljanje, saj ta ni bila nadomeščena z ustrezno obveznostjo države iz naslova socialnega varstva teh invalidov po 52. členu Ustave RS. Iz navedene ustavne odločbe v nasprotju z pritožbenimi navedbami izhaja, da so socialni transferi, ki so invalidom zagotovljeni na podlagi ZDVDTP, namenjeni zagotavljanju njihovega eksistenčnega minimuma.
Treba je pravilno oceniti življenjske stroške tožnika, jih primerjati s tožnikovimi dohodki in ob ugotovitvi, da za pokritje tožnikovih potreb ne zadoščajo, ugotoviti še preživninske zmožnosti staršev, nato pa odmeriti primerno preživnino. Pri določitvi preživnine je treba ustrezno upoštevati pomoč, ki jo tožnikov oče vsakodnevno nudi tožniku.
odškodninska odgovornost – spolno nadlegovanje na delovnem mestu – diskriminacija – absolutna bistvena kršitev določb postopka – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe
Ker je tožnica izpovedala, da je bila žrtev spolnega nadlegovanja, ji je sodišče prve stopnje prisodilo odškodnino v višini 2.500,00 EUR, čeprav tožnica zaradi spolnega nadlegovanja v tožbi odškodnine ni zahtevala. Hkrati je v celoti zavrnilo tožničine očitke glede diskriminacije in nadlegovanja, na podlagi katerega je uveljavlja tožbeni zahtevek v višini 5.000,00 EUR. Z opisano odločitvijo je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj izrek sodbe nasprotuje razlogom sodbe v delu, ki se nanašajo na zavrnitev očitkov o diskriminaciji in nadlegovanju.
ZPIZ-1 člen 39, 39/1, 39/2, 41, 41/2, 41/4, 47, 47/1, 203, 203/1. ZMEPIZ člen 23, 23/1. Zakon o matični evidenci o zavarovancih in uživalcih pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1980) člen 24. Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja člen 25, 25/3.
starostna pokojnina – pokojninska osnova – podatki matične evidence
Ker tožnica v letu 1990 plače ni prejemala najmanj šest mesecev, temveč le od 11. 7. 1990 do konca leta, ji toženec plač, prejetih v tem letu, utemeljeno ni upošteval pri izračunu pokojninske osnove.
izobraževanje – pogodba o izobraževanju – vračilo stroškov izobraževanja
Tožeča stranka je v celoti izpolnila obveznosti do toženca, ki so bile dogovorjene s pogodbo o študiju v tujini, toženec pa svojih obveznosti ni izpolnil, saj pri tožeči stranki ni ostal zaposlen dogovorjeno dobo, ampak mu je delovno razmerje po lastni volji predčasno prenehalo. Zato je dolžan povrniti tožeči stranki stroške študija v sorazmernem obsegu neizpolnjene zaposlitve.
vknjižba lastninske pravice – sklep o domiku nepremičnine
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi sklepa o domiku (in sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu) odločilo o vknjižbi lastninske pravice ter hkrati odločilo o izbrisu hipotek, zaznamb izvršbe in prepovedi odtujitve in obremenitve. Sklep zemljiškoknjižnega sodišča je v skladu z 89. členom ZZK-1, ki določa, da zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, ki mu je priložen navedeni sklep, po uradni dolžnosti odloči o vknjižbi lastninske pravice v korist kupca, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo.