Tožena stranka je vse čas izvrševala motilna ravnanja, katerih namen je bil omejitev (preprečitev) uporabe dvorišča s strani tožeče stranke. To dejstvo je ostalo ves čas nespremenjeno, spremenil se je zgolj način izvršitve motilnih ravnanj, kar pa ne pomeni, da je šlo za spremembo istovrstnosti ravnanja.
prehod terjatve – sprememba upnika – vstop novega upnika v izvršilni postopek – javna listina – izvršilni naslov – nedenarna terjatev – stvarna služnost – lastnik gospodujoče nepremičnine – aktivna legitimacija
Ker je stvarna služnost povezana z gospodujočo nepremičnino in je z njo v razmerju akcesornosti, učinkuje pa v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine ter se ne prenaša kot samostojna pravica, ampak prehaja skupaj z lastninsko pravico na gospodujoči nepremičnini, je novi upnik s predložitvijo notarskega zapisa izročilne pogodbe in zemljiškoknjižnega izpiska izkazal prehod lastninske pravice nanj, s tem pa je izkazal tudi, da je nanj prešla nedenarna terjatev, ki je predmet tega izvršilnega postopka, t.j. Terjatev iz naslova varstva služnostne pravice.
invalidnina – državljani Slovenije, ki prejemajo pokojnino iz republik nekdanje SFRJ
Po 4.b členu ZZSV je slovenskim državljanom, ki so pridobili pravico do pokojnine v kateri od držav na območju nekdanje SFRJ (poleg dodatka k pokojnini), zagotovljena le pravica do dodatka za pomoč in postrežbo in letnega dodatka in še to pod pogojem, da ga ne izplačuje država, v katerih so pridobili pravico do pokojnine, niso pa jim pa zagotovljene druge pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tožnica zato neutemeljeno uveljavlja pravico do invalidnine za telesno okvaro.
izobraževanje – pogodba o izobraževanju – vračilo stroškov izobraževanja
Tožeča stranka je v celoti izpolnila obveznosti do toženca, ki so bile dogovorjene s pogodbo o študiju v tujini, toženec pa svojih obveznosti ni izpolnil, saj pri tožeči stranki ni ostal zaposlen dogovorjeno dobo, ampak mu je delovno razmerje po lastni volji predčasno prenehalo. Zato je dolžan povrniti tožeči stranki stroške študija v sorazmernem obsegu neizpolnjene zaposlitve.
zastaranje – telefonsko naročniško razmerje – čas sklenitve pogodbe - uporaba zakona
Ker je tožeča stranka s toženo stranko sklenila telefonsko naročniško razmerje s pogodbo leta 1998, torej je takrat nastalo obligacijsko razmerje, se uporabljajo določbe ZOR, ki urejajo zastaranje in ne OZ, čeprav tožeča stranka izterjuje neplačane račune, ki so zapadli leta 2004.
Ker zavarovanec tožeče stranke ni udeležen v tristranem razmerju iz prevozne pogodbe, se določila CMR ne uporabljajo, pač pa se uporabljajo splošna pravila obligacijskega prava o odškodninski odgovornosti.
17. člen CMR ne vzpostavlja podlage za splošno odškodninsko odgovornost prevoznika blaga nasproti vsakomur, ki bi lahko bil z dejanjem prevoznika oškodovan. CMR se namreč uporablja le za v 1. členu CMR navedena pogodbena razmerja.
ZPIZVZ člen 15, 15/2. ZPIZ-1 člen 4, 4/1, 4/1-3d, 12, 276, 276/2, 277. OZ člen 378.
predčasna starostna pokojnina - bivši vojaški zavarovanec - valorizacija - zakonske zamudne obresti - dodatek za rekreacijo
Določba 2. odstavka 15. člena ZPIZVZ, po kateri se pozneje izplačani mesečni obroki pokojnine upravičencem izplačajo v zneskih, ki bi jih prejeli, če bi jim bili sproti izplačani v mesecih, za katere se izplačujejo, izključuje valorizacijo pozneje izplačanih mesečnih obrokov pokojnine in plačilo zakonskih zamudnih obresti. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za plačilo revaloriziranih zneskov predčasne pokojnine in za plačilo zakonitih zamudnih obresti, saj za to ni nobene pravne podlage.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056240
ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
skupno premoženje zakoncev – življenjska skupnost zakoncev – ekonomska skupnost zakoncev – obrazložitev sodbe
Za nastajanje skupnega premoženja ne zadostuje le formalni obstoj zakonske zveze (ali mrtva zakonska zveza), temveč morata zakonca delati in pridobivati v dejansko obstoječi življenjski in ekonomski skupnosti.
ZFPPIPP člen 233, 233/1, 383a, 383a/2, 383a/3, 383a/4, 383a/5, 383a/6.
predujem za kritje stroškov stečajnega postopka – brezplačna pravna pomoč
Pritožnik zmotno meni, da je odločitev o oprostitvi plačila predujma v pristojnosti sodnika, ki odloča o njegovem predlogu za začetek stečajnega postopka. Da je odločanje o tem predlogu predmet posebnega postopka dodelitve brezplačne pravne pomoči, izhaja iz 3. do 6. odstavka 383.a člena ZFPPIPP.
V primeru, če pristojni organ za brezplačno pravno pomoč zavrne prošnjo za brezplačno pravno pomoč v obliki oprostitve plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka iz 1. odstavka 233. člena, mora sodišče skladno s 6. odstavkom 383.a člena ZFPPIPP izdati sklep, s katerim zavrže predlog za začetek postopka osebnega stečaja.
OZ člen 333, 333/1, 333/3. ZIZ člen 272, 272/1. ZOdvT tarifna številka 3461.
začasna odredba – začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – verjetnost terjatve – odpoved trajnega dolžniškega razmerja – povračilo stroškov
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju verjetnosti terjatve (da odpoved trajnega dolžniškega razmerja ne učinkuje), ki je eden izmed pogojev za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve, tehtalo med zatrjevano nezakonito odpovedjo trajnega dolžniškega razmerja in med realizacijo dispozitivne narave določbe o odpovedi pogodbe, ki je konkretizirana v pogodbeni določbi o dolžini odpovednega roka in brez omejitve časa, v katerem se lahko odpoved poda.
stroški postopka – umik tožbe zaradi izostanka predloga o nadaljevanju mirujočega postopka
V primeru, ko se tožba šteje za umaknjeno, ker nobena od strank ni predlagala nadaljevanja mirujočega pravdnega postopka, je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – vročanje – pravilna vročitev – nastop pravnih posledic izbrisa pravne osebe
Z začetkom postopka izbrisa pravne osebe ne nastanejo še nobene pravne posledice. Pravne posledice nastopijo oziroma prenehanje pravne osebe nastopi šele po tem, ko sodišče odloči o izbrisu pravne osebe iz sodnega registra, ko ugotovi obstoj izbrisnega razloga.
preživnina – polnoletni invalidni otrok – preživninska zmožnost staršev
Starši so na podlagi odločbe Ustavnega sodišča U-I-11/07-45 z dne 13. 12. 2007 dolžni preživljati svoje polnoletne invalidne otroke, ki zaradi invalidnosti niso sposobni za samostojno življenje in ki nimajo zadostnih sredstev za preživljanje, kot je to urejal 123. člen ZZZDR pred uveljavitvijo 26. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah ZZZDR. Navedena preživninska obveznost staršev velja, dokler se ne odpravi neustavna pravna praznina, ki je nastala z ukinitvijo obveznosti staršev, da preživljajo svoje polnoletne invalidne otroke, ki nimajo zadosti sredstev za preživljanje, saj ta ni bila nadomeščena z ustrezno obveznostjo države iz naslova socialnega varstva teh invalidov po 52. členu Ustave RS. Iz navedene ustavne odločbe v nasprotju z pritožbenimi navedbami izhaja, da so socialni transferi, ki so invalidom zagotovljeni na podlagi ZDVDTP, namenjeni zagotavljanju njihovega eksistenčnega minimuma.
Treba je pravilno oceniti življenjske stroške tožnika, jih primerjati s tožnikovimi dohodki in ob ugotovitvi, da za pokritje tožnikovih potreb ne zadoščajo, ugotoviti še preživninske zmožnosti staršev, nato pa odmeriti primerno preživnino. Pri določitvi preživnine je treba ustrezno upoštevati pomoč, ki jo tožnikov oče vsakodnevno nudi tožniku.
odprava preživnine – skupno življenje zavezanca in upravičenca
Preživljanje otrok v družinski skupnosti ima prednost pred preživljanjem v denarju. Če preživninski zavezanec in upravičenec ponovno zaživita v družinski skupnosti, je to podlaga za odpravo preživnine.
odškodninska odgovornost – spolno nadlegovanje na delovnem mestu – diskriminacija – absolutna bistvena kršitev določb postopka – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe
Ker je tožnica izpovedala, da je bila žrtev spolnega nadlegovanja, ji je sodišče prve stopnje prisodilo odškodnino v višini 2.500,00 EUR, čeprav tožnica zaradi spolnega nadlegovanja v tožbi odškodnine ni zahtevala. Hkrati je v celoti zavrnilo tožničine očitke glede diskriminacije in nadlegovanja, na podlagi katerega je uveljavlja tožbeni zahtevek v višini 5.000,00 EUR. Z opisano odločitvijo je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj izrek sodbe nasprotuje razlogom sodbe v delu, ki se nanašajo na zavrnitev očitkov o diskriminaciji in nadlegovanju.
pomoč prava nevešči stranki – preložitev naroka – oprava naroka v odsotnosti stranke
Stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po ZPP, opozori sodišče, katera pravdna dejanja lahko opravi. V sklop procesnih pravic, o katerih mora sodnik seznaniti neuko stranko, sodi tudi opozorilo stranki, ki sodišču pošlje opravičilo za svoj izostanek z naroka (hkrati pa ne predlaga preložitve naroka), da bo v tem primeru sodišče opravilo narok v njegovi odsotnosti. Le v tem primeru bo neuka stranka seznanjena s posledicami njene odsotnosti.
Sodišče prve stopnje je poudarilo, da ni jasno kako je lahko prišlo do zapisov treh različnih datumov prometne nesreče na dokumentaciji, ki je v spisu. Ker se je sodišče prve stopnje pri odločanju oprlo predvsem na listinske dokaze, ne pa na izpovedbe prič, bi moralo listinske dokaze vestno in skrbno presoditi. Da temu ni bilo zadoščeno, pritožbeno sodišče ugotavlja pri pregledu originalnega poročila o prometni nesreči, ki navaja datum nesreče 21. 02. 2004. Sodišče prve stopnje bi se moralo opredeliti do tega, kako je mogoče, da ima to poročilo datum 21. 02. 2004, na njem pa je zapisana številka zavarovalne police voznice N., ki je bila sklenjena dne 21. 07. 2004.
Če sta pravdni stranki gospodarska družba in samoupravna lokalna skupnost gre za gospodarski spor, za katerega je ne glede na vrednost spornega predmeta pristojno okrožno sodišče.
plačilo v breme stečajne mase - pomotoma nakazana sredstva - (ne)potrebnost sklepa sodišča
Do pomotoma nakazanih sredstev stečajni dolžnik ni bil upravičen, za takšno nakazilo tudi ni bilo pravne podlage, zaradi česar tudi vrnitev teh sredstev oziroma njihovo prenakazilo nazaj na stanovalkin račun, ne bo pomenilo plačila ali izpolnitve v breme stečajne mase, o kakršnem je govora v 353. čl. ZFPPIPP. Zato tudi sklep sodišča kot podlaga za plačilo za takšen primer v zakonu ni predviden.