Priča je za vse tri naroke, na katere je bila vabljena na zaslišanja, sodišču sicer sporočila, da se jih ne more udeležiti, vendar ni predložila nobenega dokazila, da je njen izostanek opravičen. Sodišče prve stopnje je zato pričin izostanek s tretjega razpisanega naroka po tem, ko je prva dva preložilo, utemeljeno štelo za neupravičen in pričo zaradi oviranja nemotenega dela sodišča kaznovalo z denarno kaznijo.
imenovanje posebnega revizorja – določno in konkretno oblikovan predlog – sum o nepoštenosti ali hujših kršitvah zakona ali statuta – stroški postopka
Imenovanje posebnega revizorja zaradi preveritve ustanovitvenih postopkov ter vodenja posameznih poslov družbe je prvenstveno v domeni skupščine delniške družbe. Šele če skupščina tega predloga manjšinskega delničarja (s kvalificiranim deležem) ne izglasuje, stopi na njeno mesto pristojno sodišče, ki odloča v nepravdnem postopku v mejah konkretnega in določnega predloga (ki je identičen tistemu, o katerem je predhodno odločala skupščina) o tem, ali je predlagatelj v zadostni meri (na stopnji suma) izkazal vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju konkretnih postopkov in poslov s strani poslovodstva (uprave) družbe (nasprotnega udeleženca v postopku) do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta. Sodni (nepravdni) postopek je torej zgolj neke vrste korektiv (nadomestek) korporacijskemu odločanju na skupščini delniške družbe v primeru, ko se delničarji z večino glasovalnih pravic ne strinjajo s predlogom za imenovanje posebnega revizorja, ki ga običajno v skupščinsko proceduro vložijo manjšinski delničarji.
stroški postopka – umik tožbe zaradi izostanka predloga o nadaljevanju mirujočega postopka
V primeru, ko se tožba šteje za umaknjeno, ker nobena od strank ni predlagala nadaljevanja mirujočega pravdnega postopka, je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056240
ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
skupno premoženje zakoncev – življenjska skupnost zakoncev – ekonomska skupnost zakoncev – obrazložitev sodbe
Za nastajanje skupnega premoženja ne zadostuje le formalni obstoj zakonske zveze (ali mrtva zakonska zveza), temveč morata zakonca delati in pridobivati v dejansko obstoječi življenjski in ekonomski skupnosti.
izvedba naroka zunaj sodnega poslopja – prošnja za preložitev naroka zaradi bolezni – možnost sodelovanja v postopku
Ker kljub utemeljenemu predlogu toženca sodišče ni preložilo že razpisane glavne obravnave, ampak jo je opravilo na domu toženca, je poleg kršitve določbe 115. člena ZPP toženca prikrajšalo oziroma mu odvzelo možnost sodelovanja v postopku, kakršnega bi bil sicer deležen, če ne bi bil bolan oziroma ne bi okreval po zdravniškem posegu.
prehod terjatve – sprememba upnika – vstop novega upnika v izvršilni postopek – javna listina – izvršilni naslov – nedenarna terjatev – stvarna služnost – lastnik gospodujoče nepremičnine – aktivna legitimacija
Ker je stvarna služnost povezana z gospodujočo nepremičnino in je z njo v razmerju akcesornosti, učinkuje pa v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine ter se ne prenaša kot samostojna pravica, ampak prehaja skupaj z lastninsko pravico na gospodujoči nepremičnini, je novi upnik s predložitvijo notarskega zapisa izročilne pogodbe in zemljiškoknjižnega izpiska izkazal prehod lastninske pravice nanj, s tem pa je izkazal tudi, da je nanj prešla nedenarna terjatev, ki je predmet tega izvršilnega postopka, t.j. Terjatev iz naslova varstva služnostne pravice.
ZPIZ-1 člen 39, 203, 203/1, 203/2, 408. ZPP člen 7, 7/1, 212. ZPIZ člen 44, 311.
starostna pokojnina – pokojninska osnova
Ker je toženec pri izračunu pokojnine oziroma pokojninske osnove pravilno upošteval podatke iz matične evidence, pravilno opravil preračun z zmanjšanjem bruto plač s povprečno stopnjo davka in prispevkov ter tako izračunane osnove pravilno valoriziral, tožnik pa ni konkretno navedel, v čem je izračun pokojnine nepravilen, oziroma kateri podatki za izračun pokojninske osnove niso pravilno sporočeni ali upoštevani, je tožbeni zahtevek za priznanje višje pokojnine neutemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog – rok za podajo odpovedi – obvestilo o nameravani odpovedi
Tožena stranka je odpoved podala zaradi organizacijskega razloga, ker je tožnikovo delo prenesla na zunanjega izvajalca. Zaradi takšnega organizacijskega razloga pa je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
STEČAJNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSC0002802
ZGD-1 člen 3, 3/6. ZFPPIPP člen 46, 47, 245, 245/1, 383, 383/1. ZPP člen 76, 76/1, 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/1, 208/3.
namen stečajnega postopka – osebni stečaj – stečajni dolžnik – fizična oseba – prenehanje terjatve – stečajni postopek nad samostojnim podjetnikom posameznikom
Ker je bil postopek osebnega stečaja, katerega namen je enakomerno poplačilo upnikov stečajnega dolžnika, v obravnavanem primeru izpeljan nad tožečo stranko kot podjetnikom, torej aktivno legitimirano stranko, ki pa v pravdnem postopku uveljavlja terjatev do svojega dolžnika, so pravno nepomembne pritožbene navedbe tožene stranke o tem, da tožeča stranka vtoževane terjatve ni prijavila v stečajnem postopku kot del stečajne mase in da zato glede te terjatve ne more biti v boljšem položaju kot bi bila sicer. Zato zaradi prenehanja tožeče stranke kot podjetnika v postopku osebnega stečaja ni prišlo do prenehanja aktivno legitimirane stranke, ki je vseskozi fizična oseba, niti do prenehanja vtoževane terjatve.
ZDR člen 130. ZJU člen 92, 92/1. ZPSDP člen 8. Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih člen 2, 2/1, 7.
javni uslužbenec – stroški prevoza na delo in z dela – javni prevoz – kilometrina
Četudi tožnik za celotno pot od doma do službe nima na voljo javnega prevoza, mu tožena stranka ni dolžna plačati kilometrine za celotno pot, ampak mu je dolžna povrniti stroške javnega prevoza, za preostanek poti (kjer ni možnosti javnega prevoza) pa plačati kilometrino.
Ker od zneskov, za katere tožnica uveljavlja, da se vštejejo v pokojninsko osnovo (tožnica je v letih 1990 - 1992 prejela lastninski certifikat, na podlagi katerega je v postopku lastninjenja delodajalca prejela ustrezno število delnic), niso bili plačani prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se ti zneski ne vštejejo v pokojninsko osnovo, ne glede na to, ali je šlo za zneske, ki imajo značaj plač ali ne.
invalidska pokojnina – pretežnost zavarovanja – zavarovanje za ožji obseg
Za določitev pretežnosti zavarovanja ni odločilen dan začetka uživanja oziroma izplačevanja invalidske pokojnine, temveč dan pridobitve pravice do invalidske pokojnine, zato se tožnici, ki je bila na dan pridobitve pravice do invalidske pokojnine pretežno zavarovana za širši obseg pravic, invalidska pokojnina odmeri tako kot zavarovancem za širši obseg, čeprav je bila na dan začetka izplačevanja invalidske pokojnine pretežno zavarovana za ožji obseg pravic.
Ker zavarovanec tožeče stranke ni udeležen v tristranem razmerju iz prevozne pogodbe, se določila CMR ne uporabljajo, pač pa se uporabljajo splošna pravila obligacijskega prava o odškodninski odgovornosti.
17. člen CMR ne vzpostavlja podlage za splošno odškodninsko odgovornost prevoznika blaga nasproti vsakomur, ki bi lahko bil z dejanjem prevoznika oškodovan. CMR se namreč uporablja le za v 1. členu CMR navedena pogodbena razmerja.
ZPIZVZ člen 15, 15/2. ZPIZ-1 člen 4, 4/1, 4/1-3d, 12, 276, 276/2, 277. OZ člen 378.
predčasna starostna pokojnina - bivši vojaški zavarovanec - valorizacija - zakonske zamudne obresti - dodatek za rekreacijo
Določba 2. odstavka 15. člena ZPIZVZ, po kateri se pozneje izplačani mesečni obroki pokojnine upravičencem izplačajo v zneskih, ki bi jih prejeli, če bi jim bili sproti izplačani v mesecih, za katere se izplačujejo, izključuje valorizacijo pozneje izplačanih mesečnih obrokov pokojnine in plačilo zakonskih zamudnih obresti. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za plačilo revaloriziranih zneskov predčasne pokojnine in za plačilo zakonitih zamudnih obresti, saj za to ni nobene pravne podlage.
Če sta pravdni stranki gospodarska družba in samoupravna lokalna skupnost gre za gospodarski spor, za katerega je ne glede na vrednost spornega predmeta pristojno okrožno sodišče.
Sodišče prve stopnje je poudarilo, da ni jasno kako je lahko prišlo do zapisov treh različnih datumov prometne nesreče na dokumentaciji, ki je v spisu. Ker se je sodišče prve stopnje pri odločanju oprlo predvsem na listinske dokaze, ne pa na izpovedbe prič, bi moralo listinske dokaze vestno in skrbno presoditi. Da temu ni bilo zadoščeno, pritožbeno sodišče ugotavlja pri pregledu originalnega poročila o prometni nesreči, ki navaja datum nesreče 21. 02. 2004. Sodišče prve stopnje bi se moralo opredeliti do tega, kako je mogoče, da ima to poročilo datum 21. 02. 2004, na njem pa je zapisana številka zavarovalne police voznice N., ki je bila sklenjena dne 21. 07. 2004.
Za ugotovitev invalidnosti tožnika, ki je zavarovan kot samostojni podjetnik, je bistvena ugotovitev, ali je še zmožen opravljati dejavnost, ki jo opravlja kot samostojni podjetnik.
Sodišče prve stopnje je tožbo pravilno vročilo v odgovor, tako da jo je vročilo možu tožnice, saj je bil ta na podlagi pisnega pooblastila upravičen za prevzem vseh pošiljk na pošti.
odškodninska odgovornost – spolno nadlegovanje na delovnem mestu – diskriminacija – absolutna bistvena kršitev določb postopka – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe
Ker je tožnica izpovedala, da je bila žrtev spolnega nadlegovanja, ji je sodišče prve stopnje prisodilo odškodnino v višini 2.500,00 EUR, čeprav tožnica zaradi spolnega nadlegovanja v tožbi odškodnine ni zahtevala. Hkrati je v celoti zavrnilo tožničine očitke glede diskriminacije in nadlegovanja, na podlagi katerega je uveljavlja tožbeni zahtevek v višini 5.000,00 EUR. Z opisano odločitvijo je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj izrek sodbe nasprotuje razlogom sodbe v delu, ki se nanašajo na zavrnitev očitkov o diskriminaciji in nadlegovanju.