vročanje substitutu – substitut za posamezno procesno dejanje – odvetnik
Če je substitut postavljen le za posamezno procesno dejanje, ni veljavna vročitev, če sodišče substitutu vroča sodno pisanje za drugo procesno dejanje.
Oškodovančev delodajalec bi moral poskrbeti za varno delovno okolje, to je za nedrstnost, nemastnost stopnic, vendar pa je treba pri iskanju vzrokov za obravnavani škodni dogodek ob ugovoru soodgovornosti oškodovanca oceniti tudi ravnanje oškodovanca.
ničnost – predpogodba – ara – dogovor o ari ob sklenitvi predpogodbe
Dogovor o ari v zvezi s predpogodbo, glede na eno izmed temeljnih načel obligacijskega prava, zapisanega v 10. členu OZ (prosto urejanje obligacijskih razmerij), ni biti v nasprotju z našo ustavno ureditvijo, kot tudi ne z družbeno moralo, saj je ara sredstvo, ki je splošno sprejeto v njeni dokazni in utrditveni funkciji. Takšen pravni posel tudi ni v nasprotju z ZVKSES, katerega namen je zaščititi končne kupce pred tveganjem neizpolnitve obveznosti investitorja, saj je dogovor, ki meri na to, da se doseže pogodbena disciplina, sklenjen v korist obeh strank, s čimer je ustreženo načelu enakopravnosti udeležencev v obligacijskih razmerjih. Poleg tega pa tudi ZVKSES ne določa, da bi bil dogovor o ari ob sklenitvi predpogodbe prepovedan.
stvarna služnost – vznemirjanje služnostne pravice
Pri oceni, ali je prišlo do posega v izvrševanje služnosti, je potrebno upoštevati tudi načelo koristnosti služnosti in načelo obzirnosti pri izvrševanju služnosti.
Za vznemirjanje se ne šteje ravnanje, ki sicer posega v način izvrševanja služnosti, vendar nanj bistveno ne vpliva.
Tožeča stranka je v skladu s 155. členom ZPP upravičena tudi do stroškov izvensodnega postopka, v kolikor je bil ta v zvezi s to pravdo ali zaradi te pravde. To velja za odškodninski zahtevek pred pravdo, v kolikor mu ni bilo ugodeno in se zato ta odškodnina vtožuje v tem postopku.
lastninjenje nepremičnin v uporabi tuje pravne osebe – lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini
Do ureditve pravic tujih (hrvaških) oseb glede nepremičnin, ni prišlo že s sprejemom ZLNDL, saj je drugi odstavek 1. člena ZLNDL določil, da se lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini, na katerih imajo tuje osebe pravico uporabe ali razpolaganja, uredi s posebnim zakonom. Ta posebni zakon je Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.
Odločitev o zavrnitvi prošnje za sprejem v članstvo lovske družine je bila skladna s predpisi oziroma aktom lovske družine, ki ni v nasprotju z zakonom oziroma z ustavo.
dokaz z izvedencem – izbira strokovnjaka ustrezne stroke s strani sodišča – razpravno načelo
Izbira strokovnjaka ustrezne stroke (ob izvedbi dokaza z izvedencem) je v pristojnosti sodišča. Sodišče torej ni vezano na predlog strank. S postavitvijo izvedenca psihiatra, namesto predlaganega kliničnega psihologa, torej sodišče ni kršilo razpravnega načela niti ni stranke prikrajšalo glede njenih procesnih pravic.
Ker je upnik upravičen terjati zakonske zamudne obresti od zneska obračunanih zapadlih, pa neplačanih obresti od dneva vložitve zahtevka za plačilo pred sodiščem, je do vtoževanih procesnih obresti upravičen že od dneva vložitve predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine in ne šele od dneva, ko je bila zadeva odstopljena v sojenje pravdnemu sodišču.
povrnitev negmotne škode – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti se po ustaljeni sodni praksi upošteva v okviru prisoje odškodnine za telesne bolečine in neugodnosti med zdravljenjem.
zastaranje odškodninskega zahtevka – neposlovna odškodninska odgovornost – subjektivni zastaralni rok – nastanek škode – opekline – trditveno in dokazno breme
Šteje se, da oškodovanec izve za škodo tedaj, ko sta mu znana njen obseg in višina oziroma tiste okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obseg in višino škode. Ko gre za nepremoženjsko škodo zaradi telesnih poškodb ali okvare zdravja, je to praviloma tedaj, ko je zdravljenje oškodovanca končano, oziroma, ko se njegovo zdravstveno stanje stabilizira tako, da je mogoče zanesljivo predvideti morebitne bodoče škodne posledice.
Z izpovedjo stranke ni mogoče nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage tožbe.
solastna stvar – nujen posel rednega upravljanja – izdaja soglasja – trditveno in dokazno breme
Sodišče bi moralo obravnavati tudi trditve predlagateljic o priključni moči in oceniti že izvedeni dokaz ter odločiti, ali gre pri priključitvi stanovanja predlagateljic na elektrodistribucijsko omrežje za nujen posel rednega upravljanja ali ne.
Če do izpadov električne energije v stanovanjski stavbi prihaja zaradi nezadostne priključne moči oz. preobremenitev omrežja, ni mogoče govoriti o normalni oskrbi z električno energijo. V takšnem primeru bi bil predlagani ukrep oz. posel smiseln in nujen za ohranitev (cele) stvari v funkciji.
OZ člen 153, 153/3, 153/4, 171, 171/1, 179. ZVCP-1 člen 97, 97/2, 130, 130/2. ZPP člen 243.
objektivna odgovornost – soprispevek – prometna nezgoda – pešec – opit pešec – vinjen voznik – vožnja pod vplivom alkohola – vzročna zveza – odškodnina za nepremoženjsko škodo
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo prispevek obeh udeležencev k nastanku obravnavane nezgode. Glede na večjo težo protipravnega ravnanja pešca in toženkino objektivno odgovornost, je odgovornost za nastalo škodo utemeljeno porazdelilo med obe pravdni stranki v enakem deležu, torej vsaki polovico.
Dodatek za pomoč in postrežbo predstavlja osebno pravico upravičenca, ki z njegovo smrtjo ugasne.
zaznamba izvršbe – vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti
Ni potrebno, da je sklep o izvršbi pravnomočen, prav tako pa ni nobene podlage, da bi sodišče v zemljiškoknjižnem postopku presojalo pravilnost in zakonitost sklepa izdanega v izvršilnem postopku.
bianco menica – porok – avalist – glavni dolžnik - ugovori iz temeljnega razmerja
Avalist – porok je prav tako odgovoren kakor tisti, za katerega je porok. Zato pa ima zoper meničnega upnika v tem primeru vse ugovore kot oseba, za katero jamči, torej tudi ugovore iz temeljnega razmerja. Slednje pa narekuje, da se je sodišče prve stopnje dolžno opredeliti tudi do zatrjevane spremembe višine in zapadlosti vtoževane obveznosti, v kolikor je ta drugačna v posledici sklenjene prisilne poravnave.