zaznamba spora – spor na vrnitev darila – obligacijskopravni spor
S tožbo tožnik zahteva preklic in vrnitev darila in posledično izstavitev listine, na podlagi katere se bo vknjižil kot lastnik 1/3 nepremičnin. Gre za obligacijskopravni spor, zato je materialnopravno pravilno stališče, da ne gre za spor, za katerega zakon določa, da se zaznamuje v zemljiški knjigi.
dokaz z izvedencem – izbira strokovnjaka ustrezne stroke s strani sodišča – razpravno načelo
Izbira strokovnjaka ustrezne stroke (ob izvedbi dokaza z izvedencem) je v pristojnosti sodišča. Sodišče torej ni vezano na predlog strank. S postavitvijo izvedenca psihiatra, namesto predlaganega kliničnega psihologa, torej sodišče ni kršilo razpravnega načela niti ni stranke prikrajšalo glede njenih procesnih pravic.
lastninjenje nepremičnin v uporabi tuje pravne osebe – lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini
Do ureditve pravic tujih (hrvaških) oseb glede nepremičnin, ni prišlo že s sprejemom ZLNDL, saj je drugi odstavek 1. člena ZLNDL določil, da se lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini, na katerih imajo tuje osebe pravico uporabe ali razpolaganja, uredi s posebnim zakonom. Ta posebni zakon je Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.
uporabnina -korist – solastnina – neupravičena obogatitev – zahtevek na povrnitev vlaganj – preklic darila – učinki preklica darila – obogatitveno načelo – ex tunc – ex nunc
Preklic darila je pravica (upravičenje) darovalca odstopiti od pogodbe. Darovalcu
daje pravno možnost, da z enostransko izjavo volje, naslovljeno na obdarjenca, povzroči prenehanje pogodbe. Vzroki za preklic darila so pravna dejstva, ki nastopijo po sklenitvi pogodbe, in ne dejstva, ki so obstajala v trenutku sklenitve pogodbe in se nanašajo na predpostavke za veljavno sklenitev pogodbe. Ker do preklica pride iz razloga, ki nastopi po sklenitvi pogodbe, je logično, da učniki preklica ne morejo delovati ex tunc, torej za nazaj vse do sklenitve pogodbe.
Za zahtevek na podlagi neupravičene obogatitve ne zadošča zgolj dejstvo, da solastnik stvari ne uporablja, saj mora solastnik od drugega solastnika zahtevati tudi dopustitev uporabe.
odškodninska odgovornost države - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Glede na to, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da sojenje v tožnikovem postopku pred delovnim in socialnim sodiščem, ki je trajal 4 leta in 7 mesecev, ni trajalo nerazumno dolgo, tožniku ni bila kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
vznemirjevanje lastninske pravice – neposredni motilec – pasivna legitimacija v pravdi zaradi vznemirjanja lastninske pravice
V pravdi zaradi vznemirjanja lastninske pravice ni pasivno legitimiran le neposredni motilec, temveč tudi tisti, ki je nekomu drugemu naročil, naj vznemirja lastnika stvari v njegovi pravici, ali pa tisti, ki ima od takšnega vznemirjanja korist.
materialno procesno vodstvo – pomoč prava nevešči stranki
Ni naloga sodišča, da v okviru materialnega procesnega vodstva stranki, četudi je ta prava nevešča, pomaga oblikovati tožbeni zahtevek, ampak zadošča, da jo opozori na to možnost in hkrati na dolžnost, da zahtevek ustrezno oblikuje ter da pravočasno navede vsa pravno pomembna dejstva in zanje predlaga ustrezne dokaze.
najemna pogodba – pravica najemodajalca – dolg kot prinosnina
Ker je primarna obveznost najemnika vrnitev predmeta najema, v primeru nevračila predmeta najema najemodajalec ne more zahtevati plačila vrednosti nevrnjenega predmeta (kot škodo), če prej ni zahteval vračila predmeta.
zaznamba izvršbe – vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti
Ni potrebno, da je sklep o izvršbi pravnomočen, prav tako pa ni nobene podlage, da bi sodišče v zemljiškoknjižnem postopku presojalo pravilnost in zakonitost sklepa izdanega v izvršilnem postopku.
dvom v pravilnost izvedenskega mnenja – izločitev izvedenca – pravočasnost predloga za izločitev izvedenca
Pritožbena trditev, da je bil izvedenec pristranski, je prepozna. Izločitev izvedenca iz tega razloga bi lahko zahtevala najpozneje po prejemu njegovega pisnega izvedenskega mnenja. Sicer pa zgolj dejstvo, da se mnenje novega izvedenca razlikuje od prejšnjih mnenj in cenitev, samo po sebi ni zadosten razlog za dvom o pravilnosti in strokovnosti tega mnenja.
Ko pride med dediči do spora o obsegu zapuščinskega premoženja, zapuščinsko sodišče prekine zapuščinski postopek in napoti dediče na pravdo ne samo takrat, ko so med njimi sporna dejstva, ampak tudi v primeru, če gre za sporno pravno vprašanje. Veljavnost darilne pogodbe, od česar je odvisno, ali bo premoženje, ki je bilo predmet te pogodbe, spadalo v zapuščino ali ne, predstavlja takšno sporno pravno vprašanje, zato je stališče, da bi sodišče prve stopnje lahko že v okviru zapuščinskega postopka ugotovilo ničnost te darilne pogodbe, zmotno.
namembnost zemljišča v času sklenitve pogodbe – predkupna pravica – lastninska pravica
Vprašanje, ali je bila nepremičnina v času sklenitve pogodbe med prvo in drugotoženo stranko nezazidano ali zazidano stavbno zemljišče, za presojo sodišča ni pomembno, saj je vprašanje namembnosti stvar upravnih postopkov in bi tožnik moral v spornem času to vprašanje sprožiti pred pristojnim upravnim organom. Poleg tega pa bi to lahko vplivalo le na predkupno pravico, pri čemer se na to kršitev lahko sklicuje le predkupni upravičenec, kar tožnik ni (bil), pogodba pa je v takem primeru izpodbojna in ne nična.
Ker je upnik upravičen terjati zakonske zamudne obresti od zneska obračunanih zapadlih, pa neplačanih obresti od dneva vložitve zahtevka za plačilo pred sodiščem, je do vtoževanih procesnih obresti upravičen že od dneva vložitve predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine in ne šele od dneva, ko je bila zadeva odstopljena v sojenje pravdnemu sodišču.
povrnitev negmotne škode – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti se po ustaljeni sodni praksi upošteva v okviru prisoje odškodnine za telesne bolečine in neugodnosti med zdravljenjem.
trditveno in dokazno breme – pravilo o dokaznem bremenu – obrazložitev vtoževane terjatve – predložitev listin
Naloga sodišča ni, da pregleduje predložene listine in samo ugotavlja, kaj in koliko vtožuje tožeča stranka, temveč je dolžnost tožeče stranke glede na dokazno breme, da dokaže in obrazloži vtoževano terjatev. Ker tožeča stranka ni postopala na tak način, je sodišče prve stopnje po pravilu o dokaznem bremenu materialnopravno pravilno odločilo, ko je zavrnilo zahtevek, saj tožeča stranka ni obrazložila in dokazala višino terjatve do toženca, zgolj sklicevanje na izdane račune ne zadostuje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0065762
ZOR člen 26, 28, 103.
izročilna podoba – ničnost izročilne pogodbe – nemoralno določilo – huda bolezen preživljanca ob sklepanju pogodbe – pretekla pomoč pred sklepanjem izročilne pogodbe
Glede na ugotovljeno (in v pogodbi upoštevano) pomoč prvotoženca izročevalki do sklenitve izročilne pogodbe ter dogovorjene bodoče obveznosti prvotoženca do izročevalke je pravilen zaključek o odplačni naravi sklenjene izročilne pogodbe. Izročevalka je prvotožencu premoženje izročila kot odmeno za preteklo dolgoletno pomoč in tudi kot odmeno za bodočo finančno pomoč in skrb. Ni torej mogoče pritrditi, da se je želel prvotoženec s pogodbo le nemoralno okoristiti na škodo drugih dedičev in si izgovoriti nesorazmerno premoženjsko korist.
Vednost preživljalca, da je preživljanec hudo bolan in da se bliža konec njegovega življenja, sama po sebi ne pomeni moralno zavržnega dejanja pri sklepanju pogodbe in ne vpliva na njeno veljavnost. Nasprotno stališče bi namreč pomenilo, da so nične vse pogodbe, ki jih sklepajo bolni ljudje z namenom zagotoviti si potrebno nego in oskrbo v času hude bolezni in proti koncu svojega življenja.
taksna obveznost dveh ali več oseb - oprostitev plačila sodnih taks nekaterih taksnih zavezancev – več taksnih zavezancev
ZST ureja, da je taksna obveznost dveh ali več oseb nerazdelna. Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks učinkuje le zoper tistega, ki mu je bila s sklepom priznana ta ugodnost. Če je taksnih zavezancev več, pa so bili zgolj nekateri oproščeni plačila sodne takse, morajo preostali plačati celotno vrednost sodne takse in ne sorazmerno zmanjšano vrednost.
stroški postopka – nadaljevanje postopka z dedičem – odgovornost dediča – odgovornost dediča za zapustnikov dolg
Dedič, ki se lahko svoje odgovornosti kot odgovornosti dediča za zapustnikov dolg delno razbremeni z ugovorom, da je njegova odgovornost omejena do višine podedovanega premoženja, mora zatrjevati in dokazati, koliko premoženja je podedoval in kakšna je njegova vrednost. Omejitev odgovornosti je v njegovo korist, zato je na njem tudi trditveno in dokazno breme o pravno pomembnih okoliščinah za upoštevanje omejitve.