Za obravnavano zadevo je bistvena neprerekana ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni del javne zdravstvene mreže, pač pa gre za gospodarsko družbo in tudi ne posluje preko EU-KZZ. Ker je povsem jasno, da je bila storitev družbe opravljena v toženčevo korist, se toženec tudi ne more uspešno izogniti obveznosti njenega plačila s trditvijo, da zaradi svojega položaja (nezavesti) prevoza ni naročil oziroma, da v zadevi ni pasivno legitimiran.
Sodišče prve stopnje ne bi smelo na podlagi ugotovitve, da je tožnik podpisal izjavo, da je tožena stranka do njega poravnala vse obveznosti, zavrniti tožbenega zahtevka za obračun in izplačilo plače ter regresa za letni dopust, ampak bi moralo izvesti dokazni postopek v zvezi z zatrjevano napako volje pri podpisu sporne izjave. Dejstvo, ali je tožena stranka tožniku dejansko poravnala dolgovane obveznosti, je lahko kljub izjavi tožnika, resnično ali neresnično.
dokaz z izvedencem – izbira strokovnjaka ustrezne stroke s strani sodišča – razpravno načelo
Izbira strokovnjaka ustrezne stroke (ob izvedbi dokaza z izvedencem) je v pristojnosti sodišča. Sodišče torej ni vezano na predlog strank. S postavitvijo izvedenca psihiatra, namesto predlaganega kliničnega psihologa, torej sodišče ni kršilo razpravnega načela niti ni stranke prikrajšalo glede njenih procesnih pravic.
Tožeča stranka je v skladu s 155. členom ZPP upravičena tudi do stroškov izvensodnega postopka, v kolikor je bil ta v zvezi s to pravdo ali zaradi te pravde. To velja za odškodninski zahtevek pred pravdo, v kolikor mu ni bilo ugodeno in se zato ta odškodnina vtožuje v tem postopku.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ugovor proti odpustu obveznosti
Glede na to, za kakšne vrste terjatev gre pri upnikih T. d.o.o., P. s. M. d.d. in Tx. d.o.o. ter glede na višino le-teh, ni mogoče zaključiti, da je dolžnik prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim stanjem.
Odločitev o zavrnitvi prošnje za sprejem v članstvo lovske družine je bila skladna s predpisi oziroma aktom lovske družine, ki ni v nasprotju z zakonom oziroma z ustavo.
ničnost – predpogodba – ara – dogovor o ari ob sklenitvi predpogodbe
Dogovor o ari v zvezi s predpogodbo, glede na eno izmed temeljnih načel obligacijskega prava, zapisanega v 10. členu OZ (prosto urejanje obligacijskih razmerij), ni biti v nasprotju z našo ustavno ureditvijo, kot tudi ne z družbeno moralo, saj je ara sredstvo, ki je splošno sprejeto v njeni dokazni in utrditveni funkciji. Takšen pravni posel tudi ni v nasprotju z ZVKSES, katerega namen je zaščititi končne kupce pred tveganjem neizpolnitve obveznosti investitorja, saj je dogovor, ki meri na to, da se doseže pogodbena disciplina, sklenjen v korist obeh strank, s čimer je ustreženo načelu enakopravnosti udeležencev v obligacijskih razmerjih. Poleg tega pa tudi ZVKSES ne določa, da bi bil dogovor o ari ob sklenitvi predpogodbe prepovedan.
trditveno in dokazno breme – pravilo o dokaznem bremenu – obrazložitev vtoževane terjatve – predložitev listin
Naloga sodišča ni, da pregleduje predložene listine in samo ugotavlja, kaj in koliko vtožuje tožeča stranka, temveč je dolžnost tožeče stranke glede na dokazno breme, da dokaže in obrazloži vtoževano terjatev. Ker tožeča stranka ni postopala na tak način, je sodišče prve stopnje po pravilu o dokaznem bremenu materialnopravno pravilno odločilo, ko je zavrnilo zahtevek, saj tožeča stranka ni obrazložila in dokazala višino terjatve do toženca, zgolj sklicevanje na izdane račune ne zadostuje.
protipravno ravnanje – privolitev oškodovanca v škodo – sklenitev prodajne pogodbe za kmetijska zemljišča brez udeležbe predkupnega upravičenca
Tožnik je pristal na sklenitev sporne prodajne pogodbe in nato kljub zapletom v postopku njene odobritve vztrajal pri nameravanem nakupu. S tem je sam privolil v škodo, katere povračilo uveljavlja v tej pravdi, zato v obravnavanem primeru ni podan element nedopustnosti toženkinega ravnanja, ki je sicer pogoj za odškodninsko odgovornost.
uporabnina -korist – solastnina – neupravičena obogatitev – zahtevek na povrnitev vlaganj – preklic darila – učinki preklica darila – obogatitveno načelo – ex tunc – ex nunc
Preklic darila je pravica (upravičenje) darovalca odstopiti od pogodbe. Darovalcu
daje pravno možnost, da z enostransko izjavo volje, naslovljeno na obdarjenca, povzroči prenehanje pogodbe. Vzroki za preklic darila so pravna dejstva, ki nastopijo po sklenitvi pogodbe, in ne dejstva, ki so obstajala v trenutku sklenitve pogodbe in se nanašajo na predpostavke za veljavno sklenitev pogodbe. Ker do preklica pride iz razloga, ki nastopi po sklenitvi pogodbe, je logično, da učniki preklica ne morejo delovati ex tunc, torej za nazaj vse do sklenitve pogodbe.
Za zahtevek na podlagi neupravičene obogatitve ne zadošča zgolj dejstvo, da solastnik stvari ne uporablja, saj mora solastnik od drugega solastnika zahtevati tudi dopustitev uporabe.
načelo superficio solo cedit - materialno procesno vodstvo - izločitev iz zapuščine
Ni mogoče določiti solastniškega deleža tožnice oziroma deleža, ki ne spada v zapuščino zgolj na hiši brez funkcionalnega zemljišča, saj nepremičnina deli usodo stavbe, zato je treba stavbo in zemljišče obravnavati enotno. Hiša nima stvarnopravne samostojnosti in kot takšna brez nepremičnine ne more biti predmet lastninske pravice in samostojni predmet v pravnem prometu.
solastna stvar – nujen posel rednega upravljanja – izdaja soglasja – trditveno in dokazno breme
Sodišče bi moralo obravnavati tudi trditve predlagateljic o priključni moči in oceniti že izvedeni dokaz ter odločiti, ali gre pri priključitvi stanovanja predlagateljic na elektrodistribucijsko omrežje za nujen posel rednega upravljanja ali ne.
Če do izpadov električne energije v stanovanjski stavbi prihaja zaradi nezadostne priključne moči oz. preobremenitev omrežja, ni mogoče govoriti o normalni oskrbi z električno energijo. V takšnem primeru bi bil predlagani ukrep oz. posel smiseln in nujen za ohranitev (cele) stvari v funkciji.
Ker je upnik upravičen terjati zakonske zamudne obresti od zneska obračunanih zapadlih, pa neplačanih obresti od dneva vložitve zahtevka za plačilo pred sodiščem, je do vtoževanih procesnih obresti upravičen že od dneva vložitve predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine in ne šele od dneva, ko je bila zadeva odstopljena v sojenje pravdnemu sodišču.
povrnitev negmotne škode – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti se po ustaljeni sodni praksi upošteva v okviru prisoje odškodnine za telesne bolečine in neugodnosti med zdravljenjem.
motenje posesti – motilno ravnanje – restitucijski del tožbenega zahtevka
Zavrnitev restitucijskega dela tožbenega zahtevka je bila utemeljena, saj so bile vse postavljene ovire že odstranjene in je bila tožnikoma že omogočena neovirana hoja in vožnja, s čimer je potreba po sodnem varstvu v tem obsegu v vsakem primeru odpadla.
gradbena pogodba – jamčevanje za napake – odprava napak – bodoča škoda – nepredvidena dela - ustno sklenjena pogodba o dodatnih delih
Nepredvidena dela so tista, ki jih je bilo treba nujno opraviti, da bi bila zagotovljena stabilnost objekta ali da ne bi nastala škoda, povzročila pa jih je nepričakovana težja narava zemljišča, nepričakovana voda ali kakšen drug izreden in nepričakovan dogodek.
Ker pisna oblika gradbene pogodbe ni predpisana zaradi varstva širših javnih interesov, temveč izključno zaradi varstva interesov strank in zaradi dokaznih namenov, se ustno sklenjena pogodba o dodatnih delih, lahko presoja po določilih pogodbe o delu.
Napaka objekta (opravljenega posla) lahko v naročnikovi sferi poleg škode, ki jo pomeni napaka sama (neposredna škoda), povzroči tudi nadaljnje negativne posledice – druge oblike škod. Ker pa toženec ni uspel dokazati, da bi mu škoda že nastala, kar izhaja že iz njegovih trditev, niti njen nastanek ni gotov, je sodišče prve stopnje njegov zahtevek iz bodoče škode pravilno zavrnilo.