SKPgd člen 28. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo člen 45.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – pogodbena kazen – nezakonito prenehanje delovnega razmerja – kolektivna pogodba
V pristojnosti delodajalca je, da organizira delo in dejavnost na način, za katerega meni, da je ekonomsko in organizacijsko najbolj smotrn. Poslovni razlog za odpoved pogodbe obstaja tudi v situaciji, če se nekaj nalog iz delavčevega delokroga razdeli drugemu izvajalcu, nekaj pa ukine. V tej zvezi je sprejemljivo tudi opravljanje študentskega dela ali nadur ali delo za določen čas.
Za odločitev o pogodbeni kazni je treba upoštevati, da je v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja tožnika na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v letu 2005 poleg kolektivne pogodbe dejavnosti (po kateri je bil delodajalec delavcu dolžan plačati pogodbeno kazen zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, razen v primeru, ko je bilo prenehanje delovnega razmerja posledica kršitve delovnih obveznosti) veljala splošna kolektivna pogodba, ki je za tožnika ugodnejša, saj priznava pogodbeno kazen ne glede na razlog odpovedi oziroma prenehanja delovnega razmerja, torej daje delavcu iz tega naslova več pravic.
Tožnik, ki je dne 2. 7. 2009 predlagal obnovo postopka zoper odločbo toženca, ki je postala dokončna 8. 5. 2004, je prekoračil 3-letni objektivni rok za obnovo postopka, zato je bilo postopanje toženca, ko je njegov predlog zavrgel, in postopanje sodišča, ko je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo dokončne odločbe o zavrženju predloga za obnovo postopka, pravilno.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – rok za vložitev tožbe
Pri presoji pravočasnosti tožbe v sporu o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bistveno, kakšno je bilo tožničino zdravstveno stanje v času od prejema odpovedi, torej ali je bila v tem času sposobna razumeti svoja ravnanja in na prejeto odpoved ustrezno odreagirati oziroma je bila v posameznih trenutkih sposobna razumeti v kakšnem stanju je, poiskati pravno pomoč, kar pomeni ali so posamezni trenutki trajali tako dolgo, da bi lahko ustrezno zavarovala svoje pravne koristi.
zaznamba spora – spor na vrnitev darila – obligacijskopravni spor
S tožbo tožnik zahteva preklic in vrnitev darila in posledično izstavitev listine, na podlagi katere se bo vknjižil kot lastnik 1/3 nepremičnin. Gre za obligacijskopravni spor, zato je materialnopravno pravilno stališče, da ne gre za spor, za katerega zakon določa, da se zaznamuje v zemljiški knjigi.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu – pomoč občine – omejitev dedovanja
V konkretni zadevi je zapustnik prejemal pomoč s strani Občine H, ki je tudi predlagala omejitev dedovanja. Zato je zmoten zaključek sodišča, da postane premoženje državna lastnina in se le izroči navedeni občini. Ta je namreč samostojna pravna oseba in ima na podlagi zakona pravico zahtevati omejitev dedovanja v njeno korist.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062540
OZ člen 171, 171/1, 179, 179/2, 299.
verbalni konflikt – fizični obračun – poseg v osebnostne pravice – protipravnost ravnanja – trditveno in dokazno breme – dokazna ocena – tek zamudnih obresti
Velja načelo proste presoje dokazov, ki zanika kakršnakoli dokazna pravila, veleva pa, da sodišče po skrbni oceni vsakega dokaza posebej in vseh skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka po svojem prepričanju odloči, katera dejstva šteje za dokazana.
osebna služnost – služnost stanovanja – oblika pogodbe za nastanek služnosti stanovanja – teorija realizacije - konvalidacija pogodbe
SPZ za nastanek služnosti stanovanja predvideva sklenitev pisnega pravnega posla (zavezovalni pravni posel) in vpis služnosti v zemljiško knjigo (razpolagalni pravni posel). Vendar pa je v skladu s teorijo o realizaciji pravnega posla priznan pravni učinek tistim pogodbam (zavezovalnim pravnim poslom), ki so bile sklenjene ustno ter bile v pretežnem delu ali v celoti realizirane. Takšne pogodbe lahko konvalidirajo, razen če je zanje predpisana strožja obličnost, npr. sklenitev pogodbe v notarskem zapisu.
odškodninska odgovornost države - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Glede na to, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da sojenje v tožnikovem postopku pred delovnim in socialnim sodiščem, ki je trajal 4 leta in 7 mesecev, ni trajalo nerazumno dolgo, tožniku ni bila kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da je bila sporna pogodba z dne 3.7.1997 v resnici odplačna, zato po 46. členu ZD ni podlage za vračunanje izročenega stanovanja v tožnikov dedni delež.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0067691
ZPP člen 154, 154/2, 154/3, 161, 161/1, 249.
izvedenec – stroški izvedenca – stroški postopka – darilo – vračunanje darila – darilna pogodba – dedni delež - presoja vračunanja od zapustnika prejetega darila v dedni delež
Sodišče prve stopnje je na podlagi vsebine darilne pogodbe in njene dopolnitve pravilno sklepalo, da je bilo tožencu podarjeno le prazno, nezgrajeno podstrešje, ne pa tudi stopnišče. Iz dejstva, da je kovinska konstrukcija že obstajala v času daritve, ni mogoče sklepati, da je bil namen zapustnika podariti tožencu tudi stopnišče. Takšnega darilnega namena ne dokazuje niti zatrjevana poznejša finančna pomoč zapustnika tožencu pri ureditvi mansarde. Sodišče prve stopnje je zato ob odsotnosti prepričljivih nasprotnih dokazov pravilno sklepalo, da je bilo predmet darila samo tisto, kar je v darilni pogodbi izrecno navedeno.
protipravno ravnanje – privolitev oškodovanca v škodo – sklenitev prodajne pogodbe za kmetijska zemljišča brez udeležbe predkupnega upravičenca
Tožnik je pristal na sklenitev sporne prodajne pogodbe in nato kljub zapletom v postopku njene odobritve vztrajal pri nameravanem nakupu. S tem je sam privolil v škodo, katere povračilo uveljavlja v tej pravdi, zato v obravnavanem primeru ni podan element nedopustnosti toženkinega ravnanja, ki je sicer pogoj za odškodninsko odgovornost.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0064420
ZIZ člen 110. ZOR člen 275, 275/2. OZ člen 376. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
vrstni red poplačila več upnikov – izvršba na denarno terjatev dolžnika – prenehanje teka zamudnih obresti – ne ultra alterum tantum – pogodbena kazen – polna odškodnina
Več upnikov, ki jim je bila terjatev prenesena v izterjavo, ni v takšnem medsebojnem razmerju, da bi bilo mogoče razmerje rešiti samo na enak način za vse sospornike (enotno sosporništvo). V materialnem pravu namreč ni podlage za to, da se bodo iz terjatve dolžnikovega dolžnika v celoti poplačali vsi upniki, ki jim je bila terjatev prenesena v izterjavo. Iz 110. člena ZIZ namreč izhaja, da je vrstni red poplačila več upnikov vezan na dan oprave rubeža terjatve. Upniki, ki jim je bila terjatev prenesena v izterjavo, se torej poplačajo po določenem vrstnem redu in se zato upnik, ki mu je bila terjatev kot drugemu prenesena v izterjavo, poplača le, če je terjatev, ki se izterjuje, višja od terjatve upnika z boljšim vrstnim redom, ki je že bil poplačan.
V pravdi, kot je obravnavana, je treba ugotoviti tako višino terjatve tožeče stranke do dolžnika, kot tudi višino terjatve dolžnika do dolžnikovega dolžnika, tožeči stranki pa je mogoče prisoditi le znesek njene terjatve do dolžnika, ki nikakor ne more presegati zneska terjatve dolžnika do dolžnikovega dolžnika.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ugovor proti odpustu obveznosti
Glede na to, za kakšne vrste terjatev gre pri upnikih T. d.o.o., P. s. M. d.d. in Tx. d.o.o. ter glede na višino le-teh, ni mogoče zaključiti, da je dolžnik prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim stanjem.
leasing – poziv k plačilu obrokov – obvestilo o razdrtju pogodbe – vrnitev predmeta leasinga
V skladu s pogodbo mora leasingojemalec takoj vrniti predmet leasinga na svoje stroške na kraj, ki ga določi leasingodajalec. Če tega ne stori sam, to lahko stori leasingodajalec na njegove stroške. Pogodba tako že sama ureja način vrnitve predmeta leasinga, a zgolj pod pogojem, da je leasingojemalec o razdrtju obveščen. Obveščen mora biti tudi o kraju, kamor naj predmet vrne.
razmerje s tujim elementom – spor o škodi iz prometne nesreče v tujini – pravo, ki ga je treba uporabiti – pravo kraja prometne nesreče – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina
Sodišče je pravilno uporabilo hrvaško pravo. V skladu s 4. členom ZMZPP se ta zakon ne uporablja za razmerja, ki so urejena v drugem zakonu ali mednarodni pogodbi. Zato je pravilno uporabilo Konvencijo o zakonu, ki se uporablja za prometne nesreče, ki v 3. členu določa, da se uporablja pravo države, kjer je prišlo do prometne nesreče.
ničnost – predpogodba – ara – dogovor o ari ob sklenitvi predpogodbe
Dogovor o ari v zvezi s predpogodbo, glede na eno izmed temeljnih načel obligacijskega prava, zapisanega v 10. členu OZ (prosto urejanje obligacijskih razmerij), ni biti v nasprotju z našo ustavno ureditvijo, kot tudi ne z družbeno moralo, saj je ara sredstvo, ki je splošno sprejeto v njeni dokazni in utrditveni funkciji. Takšen pravni posel tudi ni v nasprotju z ZVKSES, katerega namen je zaščititi končne kupce pred tveganjem neizpolnitve obveznosti investitorja, saj je dogovor, ki meri na to, da se doseže pogodbena disciplina, sklenjen v korist obeh strank, s čimer je ustreženo načelu enakopravnosti udeležencev v obligacijskih razmerjih. Poleg tega pa tudi ZVKSES ne določa, da bi bil dogovor o ari ob sklenitvi predpogodbe prepovedan.
Ko pride med dediči do spora o obsegu zapuščinskega premoženja, zapuščinsko sodišče prekine zapuščinski postopek in napoti dediče na pravdo ne samo takrat, ko so med njimi sporna dejstva, ampak tudi v primeru, če gre za sporno pravno vprašanje. Veljavnost darilne pogodbe, od česar je odvisno, ali bo premoženje, ki je bilo predmet te pogodbe, spadalo v zapuščino ali ne, predstavlja takšno sporno pravno vprašanje, zato je stališče, da bi sodišče prve stopnje lahko že v okviru zapuščinskega postopka ugotovilo ničnost te darilne pogodbe, zmotno.
namembnost zemljišča v času sklenitve pogodbe – predkupna pravica – lastninska pravica
Vprašanje, ali je bila nepremičnina v času sklenitve pogodbe med prvo in drugotoženo stranko nezazidano ali zazidano stavbno zemljišče, za presojo sodišča ni pomembno, saj je vprašanje namembnosti stvar upravnih postopkov in bi tožnik moral v spornem času to vprašanje sprožiti pred pristojnim upravnim organom. Poleg tega pa bi to lahko vplivalo le na predkupno pravico, pri čemer se na to kršitev lahko sklicuje le predkupni upravičenec, kar tožnik ni (bil), pogodba pa je v takem primeru izpodbojna in ne nična.