OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064447
OZ člen 70, 70/3, 80, 427, 427/1, 434, 642, 642/2. ZPP člen 291, 291/1.
pogodba o delu – podjemna pogodba – pooblastitev za zastopanje – obstoj pooblastila – notranje pooblastilno razmerje – učinki zastopanja – dogovor o ceni del – konec glavne obravnave – pogodba o prevzemu dolga – prevzem izpolnitve – določitev plačila – plačilo, ki ustreza vrednosti dela – običajno plačilo
V kolikor bi se izkazalo, da dogovor med strankama ni bil sklenjen, pravilna uporaba materialnega prava terja, da se utemeljenost višine zahtevka presodi tudi skozi kriterij plačila, ki ustreza vrednosti dela, za tak posel običajno potrebnemu času kot tudi za to vrsto dela običajnemu plačilu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - rok za podajo odpovedi - dokazovanje - sodni izvedenec
Tožena stranka je po sprejetju nove organizacije tožniku predložila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto, ki je tožnik sicer ni podpisal, je pa z delom nadaljeval na delovnem mestu po ponujeni pogodbi o zaposlitvi. Iz tega razloga je tožena stranka ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga utemeljeno dokazovala, da so prenehale potrebe po delu tožnika na delovnem mestu, na katerem je delal, in ne na delovnem mestu, za katerega je imel še vedno sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (ker nove pogodbe o zaposlitvi ni sprejel).
ZDR člen 83, 83/1, 83/2, 83/3, 88, 88/1, 88/1-3, 88/3. ZUJIK člen 45.
krivdni razlog - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je bila podana pravočasno. Pri tem je bistveno, da je prvostopenjski organ pri toženi stranki podal odpoved v roku 60 dni, ker ni nujno, da bi se moral celoten postopek v zvezi z ugovorom in odločitvijo drugostopenjskega organa končati v tem roku.
najemna pogodba – pravica najemodajalca – dolg kot prinosnina
Ker je primarna obveznost najemnika vrnitev predmeta najema, v primeru nevračila predmeta najema najemodajalec ne more zahtevati plačila vrednosti nevrnjenega predmeta (kot škodo), če prej ni zahteval vračila predmeta.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056208
SPZ člen 77. ZPP člen 287.
postopek za ureditev meje – močnejša pravica – sodna določitev meje – pravična ocena – dokazni sklep
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so sporni mejni prostor ob cesti uporabljali tako predlagatelji kot nasprotna udeleženca in torej nihče ni izkazal ne lastninske pravice na tem predelu ne zadnje mirne posesti, kot dalj časa trajajočega stanja, v katerem med mejaši ni bilo spora o meji, saj so pravzaprav vsi udeleženci izvajali mirno posest na tem predelu. Sodišče prve stopnje je posledično točko IV določilo na podlagi kriterija pravične ocene, pri čemer je upoštevalo lego in konfiguracijo terena, torej da gre za dvorišče ob cesti, ki omogoča dostop do javnega cestnega omrežja, da poteka meja tako, da udeležencev ne ovira pri uživanju in uporabljanju njihovih nepremičnin in mejo določilo tako, da poteka v ravni liniji, vzporedno z linijo stanovanjskih hiš.
Nesprejem dokaznega sklepa na naroku, zaradi česar je šele iz končne odločbe razvidno, katere dokaze je sodišče izvedlo, ne predstavlja absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0064420
ZIZ člen 110. ZOR člen 275, 275/2. OZ člen 376. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
vrstni red poplačila več upnikov – izvršba na denarno terjatev dolžnika – prenehanje teka zamudnih obresti – ne ultra alterum tantum – pogodbena kazen – polna odškodnina
Več upnikov, ki jim je bila terjatev prenesena v izterjavo, ni v takšnem medsebojnem razmerju, da bi bilo mogoče razmerje rešiti samo na enak način za vse sospornike (enotno sosporništvo). V materialnem pravu namreč ni podlage za to, da se bodo iz terjatve dolžnikovega dolžnika v celoti poplačali vsi upniki, ki jim je bila terjatev prenesena v izterjavo. Iz 110. člena ZIZ namreč izhaja, da je vrstni red poplačila več upnikov vezan na dan oprave rubeža terjatve. Upniki, ki jim je bila terjatev prenesena v izterjavo, se torej poplačajo po določenem vrstnem redu in se zato upnik, ki mu je bila terjatev kot drugemu prenesena v izterjavo, poplača le, če je terjatev, ki se izterjuje, višja od terjatve upnika z boljšim vrstnim redom, ki je že bil poplačan.
V pravdi, kot je obravnavana, je treba ugotoviti tako višino terjatve tožeče stranke do dolžnika, kot tudi višino terjatve dolžnika do dolžnikovega dolžnika, tožeči stranki pa je mogoče prisoditi le znesek njene terjatve do dolžnika, ki nikakor ne more presegati zneska terjatve dolžnika do dolžnikovega dolžnika.
preživnina – nadstandardna preživnina – visoke preživninske zmožnosti staršev
Pri določitvi preživninskega bremena bo sodišče lahko ugodilo tem večjemu obsegu potreb, kolikor večje so preživninske zmožnosti staršev (začenši z zagotovitvijo minimalnih, najnujnejših življenjskih potreb, vse do nadstandardnih potreb). Pri tem pa mora sodišče ravnati s pravo mero. Širjenje nadstandarnih potreb ima svoje meje tudi pri še tako bogatih starših. V odločitev o obveznem preživninskem bremenu namreč sodi zagotovitev tistih potreb, ki zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj otroka. Vse, kar navedeno presega, mora biti prepuščeno svobodni odločitvi staršev, ali in koliko bodo po svoji vesti nudili otroku več, kot so zavezani s sodno odločbo.
materialno procesno vodstvo – pomoč prava nevešči stranki
Ni naloga sodišča, da v okviru materialnega procesnega vodstva stranki, četudi je ta prava nevešča, pomaga oblikovati tožbeni zahtevek, ampak zadošča, da jo opozori na to možnost in hkrati na dolžnost, da zahtevek ustrezno oblikuje ter da pravočasno navede vsa pravno pomembna dejstva in zanje predlaga ustrezne dokaze.
trditveno in dokazno breme – pravilo o dokaznem bremenu – obrazložitev vtoževane terjatve – predložitev listin
Naloga sodišča ni, da pregleduje predložene listine in samo ugotavlja, kaj in koliko vtožuje tožeča stranka, temveč je dolžnost tožeče stranke glede na dokazno breme, da dokaže in obrazloži vtoževano terjatev. Ker tožeča stranka ni postopala na tak način, je sodišče prve stopnje po pravilu o dokaznem bremenu materialnopravno pravilno odločilo, ko je zavrnilo zahtevek, saj tožeča stranka ni obrazložila in dokazala višino terjatve do toženca, zgolj sklicevanje na izdane račune ne zadostuje.
leasing – poziv k plačilu obrokov – obvestilo o razdrtju pogodbe – vrnitev predmeta leasinga
V skladu s pogodbo mora leasingojemalec takoj vrniti predmet leasinga na svoje stroške na kraj, ki ga določi leasingodajalec. Če tega ne stori sam, to lahko stori leasingodajalec na njegove stroške. Pogodba tako že sama ureja način vrnitve predmeta leasinga, a zgolj pod pogojem, da je leasingojemalec o razdrtju obveščen. Obveščen mora biti tudi o kraju, kamor naj predmet vrne.
VARNOST CESTNEGA PROMETA –- PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066587
URS člen 29, 29-4. ZP-1 člen 67, 67/1, 155, 155/1, 155/1-6, 155/1-8. ZVCP-1 člen 130, 130/5, 132, 132/2, 132/5. ZUP člen 80, 80/1. ZKP člen 148, 148/4.
preverjanje psihofizičnega stanja – preizkus alkoholiziranosti – zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti – elektronski alkotest kot indikator alkoholiziranosti – pravna jamstva v kazenskem postopku – privilegij zoper samoobtožbo – smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku – predkazenski postopek – izjava policistom – pravice obdolženca – dovoljen dokaz
Pred podpisom zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom policist obdolžencu ni dolžan dati pravnega pouka po 4. odstavku 148. člena ZKP, saj se redni sodni postopek v zadevah prekrškov začne na podlagi pisnega obdolžilnega predloga.
V postopku o prekršku se koncentracija alkohola v organizmu voznika dokazuje na podlagi zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom le v primeru, če se voznik kot preizkušanec strinja z ugotovljenim rezultatom preizkusa alkoholiziranosti in podpiše zapisnik.
Ker je upnik upravičen terjati zakonske zamudne obresti od zneska obračunanih zapadlih, pa neplačanih obresti od dneva vložitve zahtevka za plačilo pred sodiščem, je do vtoževanih procesnih obresti upravičen že od dneva vložitve predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine in ne šele od dneva, ko je bila zadeva odstopljena v sojenje pravdnemu sodišču.
povrnitev negmotne škode – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti se po ustaljeni sodni praksi upošteva v okviru prisoje odškodnine za telesne bolečine in neugodnosti med zdravljenjem.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066583
ZVCP-1 člen 25, 25/2, 44, 44/1, 44/1-1, 44/2, 234. ZP-1 člen 135, 135/3, 136, 136/1, 136/1-1, 138, 138/1, 138/1-1.
vožnja z vozilom po cesti – vključevanje v cestni promet – povzročitev prometne nesreče – izrek sodbe – dejanski stan prekrška – dejanje ni prekršek – ustavitev postopka
V opisu dejanja v izreku sodbe manjka zakonski znak obdolženki očitanega prekrška, to je navedba obdolženkinega izsiljevanja prednosti pred vozili, ki so tedaj imela prednost pred njo, torej pred vozili, ki so vozila po prometnem pasu, na katerega se je vključevala oziroma pri prečkanju prometnega pasu pred vozili, katerih smer vožnje je sekala. Namesto navedbe tega zakonskega znaka obdolženki očitanega prekrška je v opisu dejanja navedena vožnja oškodovanke, ta pa je tedaj vozila po levi kolesarski stezi v smeri njene vožnje, torej v nedovoljeni smeri, pa čeprav je vožnja po desni strani v smeri vožnje vseh vozil med najosnovnejšimi pravili za udeležbo v cestnem prometu. Navedene določbe 1. alineje 44. člena ZVCP-1 si ni mogoče razlagati na način, da mora voznik pri vključevanju v cestni promet in v promet na prednostni cesti pustiti mimo tudi vozilo, ki zaradi kršenja enega od osnovnih cestnih pravil sploh nima prednosti.
skupno premoženje – posebno premoženje – deleži na skupnem premoženju – kredit
V času trajanja zakonske zveze pridobljen kredit se šteje za pasivo skupnega premoženja, kako sta ga zakonca odplačevala, pa ni odločilno. Če je eden od zakoncev odplačeval več, kot je bil glede na deleže dolžan, je upravičen do ustreznih zahtevkov do drugega zakonca, ne vpliva pa to na ugotovitev deleža na skupnem premoženju.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ugovor proti odpustu obveznosti
Glede na to, za kakšne vrste terjatev gre pri upnikih T. d.o.o., P. s. M. d.d. in Tx. d.o.o. ter glede na višino le-teh, ni mogoče zaključiti, da je dolžnik prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim stanjem.
zaplenjeno premoženje – priposestvovanje lastninske pravice – dobroverni posestnik
S trenutkom uvedbe dedovanja dediči niso pridobili dobroverne posesti, posestnik stvari pa nedobroverne, saj velja, da preide pokojnikova zapuščina po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti le v primeru, ko je bil posestnik stvari v trenutku uvedbe dedovanja zapustnik oziroma bi bil, če bi bil še živ.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062527
OZ člen 179, 179/2. ZPP člen 8.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – medsosedska razmerja – duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena – trditveno in dokazno breme – prosta presoja dokazov – verodostojnost prič
Ker toženec ni uspel dokazati, da bi ga udaril tožnik, zgolj ugotovitev, da je vseeno utrpel nekatere poškodbe (ne glede na način), ni dovolj za odškodninsko odgovornost tožnika. Toženčeva škoda mora biti v vzročni zvezi s tožnikovim protipravnim ravnanjem, ki pa ni dokazano. Zato je zahtevek po nasprotni tožbi pravilno zavrnjen.
Škoda ni sam poseg v osebnostno sfero, pač pa duševno trpljenje, ki je s tem povzročeno. Zgolj občutek nelagodnosti tožnika glede na vse ostale okoliščine konkretnega primera ne pomeni takšnih duševnih bolečin, ki bi opravičevale denarno odškodnino iz naslova razžalitve.