CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0064473
OZ člen 101, 102, 111, 111/3, 466, 466/2. ZPP člen 214, 214/2.
pogodbena izključitev prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake – kondikcijski zahtevek – pravilo sočasne izpolnitve – ugovor sočasne izpolnitve – materialno pravni ugovor
Skladno s 101. členom OZ velja, da se mora dano vračati sočasno, po načelu iz roke v roko. Vendar pa je potrebno nadalje upoštevati, da se pravilo sočasnega vračanja uresničuje z ugovorom, ki je smiselno enak ugovoru neizpolnitve po 102. členu OZ. Gre za ugovor materialnega prava, ki ga sodišče ne upošteva po uradni dolžnosti.
Pogodbena izključitev odgovornosti prodajalca za stvarne napake ni sama po sebi nična, temveč je potrebno pri tem upoštevati specialno določbo 2. odstavka 466. člena OZ.
Tožeča stranka kot upravnik ni aktivno legitimirana v svojem imenu od tožene stranke zahtevati povračilo tistega dela vtoževanega zneska, ki se nanaša na obratovalne stroške ter na plačilo mesečnega prispevka v rezervni sklad, saj etažni lastniku niso nanj s pogodbo o upravljanju prenesli upravičenja terjati tovrstnih stroškov v lastnem imenu.
Ni naloga sodišča, da pregleduje predložene listine in samo ugotavlja, kaj in koliko vtožuje tožeča stranka, temveč je dolžnost tožeče stranke, da dokaže in obrazloži vtoževano terjatev. Ker tožeča stranka ni postopala na tak način, je sodišče prve stopnje po pravilu o dokaznem bremenu pravilno zavrnilo zahtevek tožeče stranke, ki ga je uveljavljala iz lastnih in ostalih storitev, saj tožeča stranka višine terjatve do toženca ni obrazložila in dokazala.
stranka zastopana po pooblaščencu – vročanje pooblaščencu – pravilnost vročitve – vročitev plačilnega naloga
ZPP v 1. odst. 137. člena določa, da kadar ima stranka pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu, če ni v tem zakonu drugače določeno. To pomeni, da je pisanje mogoče stranki veljavno vročiti le z vročitvijo pooblaščencu.
S ponovno vročitvijo, ki je bila namenjena izključno obveščanju tožnikovega pooblaščenca za vročanje o opravljenih dejanjih, ni bil odprt noben nov rok za vložitev pritožbe zoper sklep o zavrženju tožbe. Ta rok je začel teči z vročitvijo sklepa o zavrženju tožbe, ki je bila pravilno opravljena.
ZPP člen 318. ZDR člen 73, 73/1, 110, 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/4.
zamudna sodba – sprememba delodajalca – poskusno delo – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
V primeru spremembe delodajalca po 73. členu ZDR delavec ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi česar je nezakonita odločitev, da mora še enkrat opravljati poskusno delo.
število pripravljalnih vlog v sporu majhne vrednosti – spor majhne vrednosti – predlog za izvršbo - izdaja sodbe brez opravljenega naroka
V postopku v sporu majhne vrednosti, ki se začne v izvršbi, ima stranka poleg predloga za izvršbo oziroma ugovora zoper sklep o izvršbi na voljo še pripravljalno vlogo, ki je po svoji vsebini tožba ter na drugi strani pripravljalno vlogo, ki je po svoji vsebini odgovor na tožbo. V osmih dneh lahko nato tožeča stranka v svoji edini pripravljalni vlogi odgovori na navedbe iz odgovora na tožbo. V nadaljnjih osmih dneh pa lahko tožena stranka vloži pripravljalno vlogo, s katero lahko odgovori na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi.
ZDR člen 128, 128/1, 143, 143/3. ZDR/90 člen 50, 50/2.
plačilo za delo – dodatek k plači – nadurno delo – pisna odredba
Delavec je upravičen do plačila vseh dejansko opravljenih ur dela preko polnega delovnega časa. Ob upoštevanju zakonskega minimuma, po katerih lahko nadurno delo traja največ 8 ur na teden, največ 20 ur na mesec in 180 ur na leto ter dejstva, da je delavec upravičen do plačila za delo po pogodbi o zaposlitvi, se delavcu ure do zakonskega maksimuma obračunajo z dodatkom za nadurno delo, za dejansko opravljene ure, ki maksimum presegajo, pa pripada delavcu le plačilo po urni postavki za redne ure, torej brez dodatka. Pri tem ni bistveno, ali je delodajalec delavcu nadurno delo odredil pisno ali ne, ampak le, ali je od delavcev zahteval, da delo opravijo in je bilo to delo tudi opravljeno.
spor majhne vrednosti – prekluzija – pritožbeni razlogi
Sodba, s katero se konča postopek v sporu majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Tožena stranka, ki meni, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbi 451. in 452. člena ZPP, s tem uveljavlja kršitev iz 1. odstavka 339. člena ZPP, kar pa ni dovoljen pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti.
Sodišče prve stopnje se je ob ugotovitvi, da so odnosi med strankama tako načeti, da onemogočajo ponovno vzpostavitev delovnega razmerja pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, pravilno odločilo za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi. Pri tem ni bistveno, katera izmed strank je za poslabšanje odnosov odgovorna.
individualna pogodba o zaposlitvi – prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi – poslovodni delavec – delavec s posebnimi pooblastili – mandat
Pogodba o zaposlitvi s tožnikom, ki ni bil poslovodna oseba, z vsebino, kakršno ima individualna pogodba o zaposlitvi, za delovno mesto direktor sektorja za trženje, ni nezakonita le iz razloga, ker je v njej določen mandat za vodilnega delavca. Takšna pogodba o zaposlitvi edino ne more prenehati zgolj z iztekom mandata, ampak skladno s splošnimi določbami ZDR o prenehanju pogodbe o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog
Tožena stranka je tožnici, ki je opravljanja delo čiščenja, utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker je bila odpovedana pogodba o izvajanju čiščenja, katero je tožena stranka sklenila z upravnikom nakupovalnega centra, zaradi česar je odpadlo čiščenje velikega deleža površin v tem nakupovalnem centru, saj tožena stranka ni več čistila skupnih prostorov, hodnikov, garaž, javnih sanitarij in parkirišč.
ZP-1 člen 19, 202, 202b. ZFPPIPP člen 224, 245, 245/2, 320, 320/2, 322, 322/2, 382, 382/1, 383, 389.
uklonilni zapor – osebni stečaj – pravne posledice začetka stečajnega postopka – plačilo globe
Zaradi uvedenega osebnega stečaja nad storilko je njeno premoženje postalo del stečajne mase, s katero upravlja stečajni upravitelj v soglasju s sodiščem, storilka pa lahko od uvedbe osebnega stečaja dalje razpolaga le z morebitno plačo v višini, ki zagotavlja preživetje storilke in tistih oseb, ki jih je po zakonu dolžna preživljati. Storilka zato globe kljub določitvi in izvršitvi uklonilnega zapora ne bo mogla plačati, kar pomeni, da določitev uklonilnega zapora ne bi dosegla svojega namena, zaradi česar je potrebno storilkinemu ugovoru ugoditi in sklep o določitvi uklonilnega zapora razveljaviti.
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-2, 272, 272/3, 272/3-2.
izpodbijanje pravnih dejanj – stečajni postopek – subjektivni pogoj izpodbojnosti
V konkretnem primeru ni upravičeno pričakovanje, da bi morala tožena stranka, zaradi nekaj mesečnih zamud tožeče stranke pri plačevanju računov, ob potrebni skrbnosti preveriti njena letna in revizijska poročila, pridobiti bonitetna poročila oziroma mnenje strokovnjaka. Pač pa, po presoji pritožbenega sodišča, iz že povzetih razlogov sodišča prve stopnje, pravilno izhaja, da je tožena stranka dokazala, da ni vedela niti ni mogla vedeti, da je dolžnik insolventen.
ZDR člen 87, 110, 111, 112, 112/1, 112/1-3, 112/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – bistveno zmanjšano plačilo za delo – odpravnina – odškodnina – učinkovanje odpovedi
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožene stranke je bila tožnici podana po tem, ko je tožena stranka že prejela izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnice, na podlagi katere je pogodba o zaposlitvi prenehala veljati. Iz tega razloga izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožene stranke (po datumu prenehanja pogodbe o zaposlitvi) ni imela učinkov in jo je treba šteti za nezakonito.
izredna občinska socialna pomoč – stroški postopka
Tožnica, ki izredno občinsko socialno pomoč uveljavlja zaradi nabave kurilnega olja, plačilo zaostalih položnic, zdravljenje in prehrano, do te pomoči ni upravičena, ker ne gre za izjemno težke razmere, kar kot pogoj za priznanje pomoči določa občinski pravilnik, temveč za materialno ogroženost.
V sporu glede izredne občinske socialne pomoči, kjer kot toženec nastopa občina, toženec sam krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka.