azil - utemeljen strah pred preganjanjem - uporaba Direktive
Tožnik v postopku zaradi splošne neverodostojnosti ni izkazal utemeljenega strahu, da bi bil v izvorni državi preganjan zaradi razlogov iz navedene konvencije. Tožnik je navajal kontradiktorne in nekonsistentne izjave glede bistvenih subjektivnih okoliščin, zaradi česar v postopku ni izkazal zadovoljive stopnje verodostojnosti. S takšnimi izjavami pa je, kot je sodišče prve stopnje in pred njim tožena stranka, pravilno sklepalo, vnesel dvom tudi v resničnost vseh svojih ostalih navedb in trditev, zato jih ni bilo mogoče sprejeti za verodostojne.
ZZZDR člen 129a, 132. Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 3.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja mladoletnih otrok - znižanje preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - zahteva za varstvo zakonitosti
Pri odločanju, ali je kljub povečanim potrebam obeh otrok toženčevo poslabšano premoženjsko stanje tehten razlog za znižanje preživnine, je treba, v okviru uporabe določbe 129. člena ZZZDR o upoštevanju pridobitnih zmožnostih tožnika kot preživninskega zavezanca, upoštevati, da je kljub slabšemu zdravstvenemu stanju še vedno sposoben za delo, da je torej zmožen poiskati dohodek, da mora izkoristiti vse možnosti za njegovo pridobitev in da so glede na ugotovitve o njegovih prejšnjih zaposlitvah izkazane večje možnosti za preživljanje od tistih, ki jih izkazuje le eksakten podatek o višini družbene socialne pomoči.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - retroaktivna uporaba zakona - odločba Ustavnega sodišča
Ustavno sodišče RS je ob presoji skladnost 2. odstavka 35. člena ZDrž z Ustavo Republike Slovenije (in ne z Ustavo FLRJ iz leta 1946) menilo, da je mogoče preizkusiti le, ali 2. odstavek 35. člena ZDrž ne nasprotuje splošnim pravnim načelom, ki so jih že tedaj priznavali civilizirani narodi, ki so bili v drugi svetovni vojni žrtve nacionalsocialističnega režima (odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-23/93 z dne 20.3.1997 - Ur. list RS, št. 23/97). Ob uporabi takšnega merila je odločilo, da jugoslovanskemu zakonodajalcu ni mogoče očitati nedopustnega ravnanja. Glede na to, da je Ustavno sodišče RS odločilo, da 2. odstavek 35. člena ZDrž ni posledica nedopustnega ravnanja, je neutemeljen ugovor, da je učinek te določbe diskriminatoren do oseb nemške nacionalne pripadnosti.
Če je stranka prejela odškodnino za nacionalizirano zemljišče, ki presega 30% vrednosti zemljišča, ima denacionalizacijski upravičenec kljub temu denacionalizacijski zahtevek na temelju 4. člena ZDen.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - državljanstvo Kraljevine Jugoslavije - državljanstvo Kraljevine SHS - izguba državljanstva FLRJ
Mogoča je bila pridobitev državljanstva Kraljevine Jugoslavije po rodu (§ 7a) ZDrž SHS). Ta določba ni določala, kateri od obeh staršev je moral biti državljan Kraljevine Jugoslavije, da je njegov otrok pridobil državljanstvo Kraljevine Jugoslavije. Pravilo § 7 ZDrž SHS je v tem oziru dopolnjeval § 42 odstavek 1 in 3 ZDrž SHS, ki je odredil, da pridobi zakonski otrok državljanstvo Kraljevine Jugoslavije, če je bil njegov oče državljan Kraljevine Jugoslavije. Državljanstvo matere za državljanstvo zakonskega otroka torej ni bilo pomembno, in sicer celo niti tedaj ne, če je bil zakonski otrok rojen po očetovi smrti. Da pa bi državljanov otrok izgubil državljanstvo zgolj zaradi očetove smrti, ZDrž SHS ni določal. Vendar je v tej zadevi bistveno ali je bilo tožnikoma z novelo Zakona o državljanstvu FLRJ to državljanstvo naknadno odrečeno. Ker sta tožnika na dan 4.12.1948 živela v tujini in bila Nemca in ker nista uspela dokazati svojega lojalnega ravnanja, se šteje, da po 28.8.1945 nista imela jugoslovanskega državljanstva.
Krajevna pristojnost za opravo izvršbe se določi po 1. in 3. odstavku 100. člena v zvezi s 136. členom ZIZ po stalnem bivališču oziroma sedežu dolžnika.
priznanje statusa in pravic vojaškega mirnodobnega invalida - pravočasnost vloge
Ker tožnikova zahteva za priznanje statusa vojaškega mirnodobnega invalida na podlagi določbe 3. odstavka 121. člena ZVojI ni bila vložena pravočasno, je tožena stranka pravilno odločila, ko je ob reviziji spremenila odločbo upravnega organa prve stopnje tako, da je tožnikovo zahtevo za priznanje navedenega statusa zavrgla.
priznanje statusa in pravic vojaškega mirnodobnega invalida - okvara zdravja - rok za vložitev zahteve
Ker je tožnik zahtevek za priznanje statusa vojaškega mirnodobnega invalida vložil po izteku petletnega roka iz 96. člena ZVojI, je po presoji revizijskega sodišča prvostopenjski upravni organ pravilno ugotovil, da je tožnik svojo zahtevo vložil prepozno.
denacionalizacija- ugotovitev državljanstva - nemška narodnost - retroaktivna uporaba Zakona o državljanstvu FLRJ - kršitev temeljnih človekovih pravic - odločba Ustavnega sodišča -
Vrhovno sodišče RS ni pristojno, da bi presojalo skladnost zakonov z Ustavo. Za presojo ustavnosti je glede na 160. člen Ustave Republike Slovenije pristojno Ustavno sodišče Republike Slovenije, ki poleg tega ne presoja skladnosti že razveljavljenih zakonov s prav tako že razveljavljeno Ustavo iz leta 1946 (odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-23/93 z dne 20.3.1997 - Ur.l. RS, št. 23/97), Vrhovno sodišče RS zato lahko le uporabi Zakon o državljanstvu FLRJ, takšnega kot je bil sprejet in to velja tudi za vse njegove kasneje spremembe.
ZPP (1977) člen 7, 7/3, 421, 421/1-9, 422, 422/2.ZPP člen 498, 498/1.
obnova postopka - dolžna skrbnost stranke - novi dokazi - dokazi, ki jih stranka brez krivde ni uveljavljala - načelo materialne resnice - razveljavitveni postopek - razpravno načelo
Izhajajoč iz standarda skrbnosti, ki se pričakuje od osebe s podobnimi lastnostmi, kot jih ima tožnik, je mogoče skleniti, da je tožeča stranka morala vedeti, da imajo v postopkih, ki so povezani s statusom državljanstva, odločilno težo prav vpisi v državljansko knjigo, zato bi morala dokaz z vpogledom v državljansko knjigo predlagati že v postopku na prvi stopnji.
Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 234, 234/1, 234/2.ZS člen 113a, 113a/1. Mednarodnih standardov ocenjevanja vrednosti (MSOV).ZZavar člen 2, 2/1, 14, 14/1, 14/5, 14/6-4, 65, 65/1, 230, 230/1, 236, 236/1, 236/2-2, 238, 238/1.
zavarovalništvo - pridobitev dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja - posli, ki so z zavarovalnimi posli v neposredni ali posredni zvezi - ocenjevanje zavarovalnega tveganja ter škode na področju strojev in opreme - postavitev predhodnega vprašanja po 234. členu Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) - zavrnitev predloga za postavitev predhodnega vprašanja Sodišču evropskih skupnosti (SES) - mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti
PES (97/C 340/3) določa, da lahko sodišče države članice predhodno vprašanje predloži v odločanje Sodišču Evropskih skupnosti, če meni, da je treba glede vprašanja sprejeti odločitev, ki mu bo omogočila izreči sodbo. To določbo povzema tudi ZS, ki določa, da lahko sodišče izda sklep, s katerim predhodno vprašanje odstopi v odločanje Sodišču Evropskih skupnosti, če je njegova odločba odvisna od predhodne rešitve vprašanja glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava Evropskih skupnosti.
Pri vprašanju glede veljavnosti MSOV ne gre za predhodno vprašanje iz PES, saj pri MSOV ne gre za akt institucij Skupnosti in Evropske centralne banke niti za statut organov, ustanovljenih z aktom Sveta.
Zavarovalnica sme poleg zavarovalnih poslov opravljati tudi posle, ki so z zavarovalnimi posli v neposredni ali posredni zvezi, za katere se šteje tudi ocena stopnje izpostavljenosti zavarovalnega objekta in ocenjevanje škod.
Vendar pa MSOV ni določena (samostojna) pravna podlaga za pridobitev "licence za neodvisnega ocenjevalca zavarovalnega tveganja in škode na področju strojev in opreme splošno". Pravna podlaga za pridobitev dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja, je namreč določena v ZZavar.
zavarovalni nadzor - postopek sodnega varstva - pravni interes za tožbo v upravnem sporu
Pravni interes mora biti po ustaljeni sodni presoji konkreten in neposreden, morebitna za tožnika ugodna odločitev Vrhovnega sodišča pa mora izboljšati njegov položaj.
Za obstoj pravnega interesa mora tožnik izkazati, da bi ugoditev njegovi tožbi zanj pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da bi si v primeru ugoditve tožbi izboljšal svoj pravni položaj. Ne zadošča le možnost ugotovitve zakonitosti ali nezakonitosti upravnega akta.
ZUS člen 2, 2/2.ZUS-1 člen 7, 7/2.ZPP člen 17, 17/2.
spor o pristojnosti
Na podlagi 2. odstavka 7. člena ZUS-1 sme tožnik v upravnem sporu zahtevati, da se mu vrnejo vzete stvari in da se mu povrne škodo, ki mu je nastala z izvršitvijo izpodbijanega akta, pri čemer gre za akcesorne zahtevke, ki jih tožnik ne more uveljavljati, ne da bi postavil temeljni zahtevek v tožbi zaradi nezakonitega ali neustavnega posega v njegov pravni položaj.
razveljavitev pogodbe o prodaji poslovnega deleža - napake volje - zmota v predmetu - bistvena in opravičljiva zmota - obseg obveznosti družbe
Sodišče je ugotovilo obstoj bistvene in opravičljive zmote (v smislu prvega in drugega odstavka 46. člena OZ) glede bistvene lastnosti predmeta kupoprodajne pogodbe, to je dejanske vrednosti prodanega poslovnega deleža (oziroma obsega davčnega dolga, ki ga mora družba plačati), zaradi česar ima odločitev o razveljavitvi pogodbe o prodaji poslovnega deleža ustrezno pravno podlago.
ZUS-1 člen 25, 25/1, 36, 36/2, 36/3.ZZavar člen 180, 180/2, 281.
zavarovalni nadzor - ugotovitev o odpravi kršitev - pravni interes za tožbo
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi ugotovila, da je tožnik kršitve, ki so mu bile naložene z odredbo, odpravil, ob tem pa še dodala, da so bile kršitve odpravljene z zamudo. Za takšno ugotovitev tožene stranke ni videti zakonske podlage. Drugi odstavek 180. člena ZZavar, na podlagi katere je tožena stranka izdala izpodbijano odločbo, namreč daje zakonsko podlago le za odločbo, s katero se ugotovi, da so bile kršitve odpravljene. Kljub temu pa ni bilo mogoče meritorno odločati o tožbenemu zahtevku, ker ni videti pravnega interesa kot procesne predpostavke za vložitev tožbe v tej zadevi.
predhodni preizkus tožbe – potrdilo o plačilu takse kot procesna predpostavka – umik tožbe - prepozna predložitev potrdila o pravočasnem plačilu sodne takse
Drugi odstavek 105.a člena ZPP je določal, da se tožba šteje za umaknjeno, če „dokazilo ni predloženo niti v roku za dopolnitev“, ne pa če sodna taksa ni plačana. Ni torej zadostovalo zgolj to, da je vlagatelj v roku plačal sodno takso, temveč je moral to v določenem roku sodišču tudi dokazati.