uvrstitev v carinsko tarifo - GSM mobilni telefonski sistem - bazne postaje
Bazne postaje kot sestavni del GSM mobilnega telefonskega sistema v Kombinirani nomenklaturi carinske tarife (KNCT) niso poimenovane, zato se njihova uvrstitev v carinsko tarifo izvede z uporabo Temeljnih pravil za uporabo kombinirane nomenklature in opomb ter pravil za razvrščanje. GSM mobilni telefonski sistem, katerega sestavni del so tudi bazne postaje, se šteje za kombinirano opremo, ki je sestavljena iz več komponent, katerih skupen namen je prispevati k jasno definirani funkciji, zato se vse komponente štejejo za celoto in uvrščajo v tarifno številko, ki ustreza funkciji celote Funkcija celote pa je v tem primeru vzpostavljanje telefonske veze med uporabniki, kar je tudi funkcija centrale žičnega telefonskega omrežja, ki je v KNCT izrecno poimenovana. Zato je materialnopravna pravilna uvrstitev baznih postaj, kot sestavnega dela GSM mobilnega telefonskega sistema, med druge telefonske centrale za telefonijo.
Če postane odločba, katere zakonitost je predmet presoje v upravnem sporu, izvršljiva šele s pravnomočnostjo, ni potrebe po odložitvi njene izvršitve, dokler ni končan upravni spor.
Če je želela revidentka doseči preizkus izpodbijane prvostopenjske sodbe, bi morala glede na 3. točko 335. člena in 383. člen ZPP, ki se v upravnem sporu uporabljata primerno (1. odstavek 22. čelna ZUS-1), razloge navesti. Ker se z revizijo izpodbija prvostopenjska sodba, morajo biti tudi revizijski razlogi podani tako, da se nanašajo prav na izpodbijano sodbo. Zgolj sklicevanje na razloge v neki drugi vlogi, ki se je nanašala na čisto drugo odločbo s povsem drugačno obrazložitvijo, pa po presoji Vrhovnega sodišča RS ne zadošča za dosego preizkusa po revizijskem sodišču.
Za uporabo 2. odstavka 35. člena ZDrž ni pravno pomemben za odločitev vzrok za življenje v tujini. Besedilo 2. odstavka 35. člena ZDrž namreč ni delalo nobene razlike med osebami, ki so prostovoljno živele v tujini, in vsemi ostalimi. Veljalo je torej tudi za prisilno izseljene osebe.
zavezujoča informacija o uvrstitvi v carinsko tarifo - GSM mobilni telefonski sistem
Značilnosti oziroma sestava blaga so dejansko vprašanje, sama razvrstitev v carinsko tarifo pa je pravno vprašanje. Ker GSM mobilni telefonski sistem v Kombinirani nomenklaturi carinske tarife (KNCT) ni poimenovan, se njegova uvrstitev v carinsko tarifo izvede z uporabo Temeljnih pravil za uporabo kombinirane nomenklature in opomb ter pravil za razvrščanje.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS19371
ZAzil člen 27, 27/1-3, 36, 36-2.ZUS-1 člen 4, 4/1, 36, 36/1-4, 67, 67/2.
azil - omejitev gibanja - poseg v ustavne pravice - zagotovljeno sodno varstvo
V zadevi ne gre za odločanje o zakonitosti posamičnega dejanja iz 1. odstavka 4. člena ZUS-1, s katerim bi tožena stranka posegla v tožnikove človekove pravice in svoboščine, saj ima tožnik zoper izdani sklep o omejitvi gibanja zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu.
ZUS-1 člen 4, 5, 66, 72, 75, 77. ZAzil člen 27.URS člen 25.
azil - omejitev gibanja - bistvena kršitev določb upravnega spora - tožba zaradi molka organa ali tožba zaradi posega v človekove pravice
Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu, ko je obravnavalo konkretno zadevo na podlagi 1. odstavka 4. člena in 66. člena ZUS-1 (2. odstavek 75. člena ZUS-1), saj bi moralo upoštevati, da je tožnik vložil tožbo zaradi molka organa, kasneje pa jo je razširil na sklep tožene stranke o omejitvi gibanja (22.11.2007).
V primeru, da upravni spor, iz katerega izhaja taksna obveznost, sprožita dve tožeči stranki z vložitvijo skupne tožbe, je njuna taksna obveznost nerazdelna, kar pomeni, da lahko sodišče terja takso od katerekoli stranke.
uvrstitev v carinsko tarifo - GSM mobilni telefonski sistem - bazne postaje
Bazne postaje kot sestavni del GSM mobilnega telefonskega sistema v Kombinirani nomenklaturi carinske tarife (KNCT) niso poimenovane, zato se njihova uvrstitev v carinsko tarifo izvede z uporabo Temeljnih pravil za uporabo kombinirane nomenklature in opomb ter pravil za razvrščanje, kar vse je sestavni del Navodil za razvrščanje blaga v carinsko tarifo. V smislu opomb 3 in 4 k XVI oddelku Navodil, se GSM mobilni telefonski sistem, katerega sestavni del so tudi bazne postaje, šteje za kombinirano opremo, ki je sestavljena iz več komponent, katerih skupen namen je prispevati k jasno definirani funkciji, zato se vse komponente štejejo za celoto in uvrščajo v tarifno številko, ki ustreza funkciji celote, ki je kot taka izrecno poimenovana pri posameznih tarifnih številkah 84. in 85. poglavja. Funkcija celote je v tem primeru vzpostavljanje telefonske veze med uporabniki, kar je tudi funkcija centrale žičnega telefonskega omrežja, ki je KNCT izrecno poimenovana. Zato je ob uporabi Temeljnih pravil 1, 4 in 6 materialnopravna pravilna uvrstitev baznih postaj, kot sestavnega dela GSM mobilnega telefonskega sistema, med druge telefonske centrale za telefonijo.
Ponovna prošnja za azil, ki jo prosilec za priznanje azila vloži potem, ko je bila njegova prejšnja prošnja že pravnomočno zavrnjena, je najprej predmet predhodne obravnave o tem, ali so izpolnjeni pogoji za uvedbo ponovnega azilnega postopka, to je, da so se okoliščine za prosilca bistveno spremenile. Dokaze o bistveno spremenjenih okoliščinah mora predložiti prosilec sam.
Pravilno je bilo presojeno, da je tožnik navajal kontradiktorne izjave glede svojih osebnih podatkov ter v prošnji za azil navedel tudi drugačne razloge, kot jih je navajal na zaslišanju z dne 11.9.2007. Tožena stranka je zaradi navedenega utemeljeno dvomila v resničnost njegovih izjav in jih zato tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni mogla sprejeti za verodostojne.
Z uvrstitvijo blaga v drugo tarifno številko, ki je prav tako prosta carine, kot tarifna številka, ki jo je navedel deklarant v ECL, se tožnikova obveznost plačila carinskih dajatev ni spremenila. Tožnik zato ne izkazuje potrebnega pravnega interesa za revizijo, saj si svojega pravnega položaja ne more izboljšati.
azil - ponovna prošnja - pogoj za uvedbo postopka - spremenjene okoliščine - trditveno in dokazno breme
Pri odločanju o ponovni prošnji za priznanje azila po določbi 41. člena ne gre, kot zmotno menijo tožniki, za ugotavljanje pogojev za azil, ampak gre za ugotavljanje pogojev za ponovno uvedbo azilnega postopka. Pogoj bistveno spremenjene okoliščine mora dokazati prosilec.
protipravnost - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - obstoj kaznivega dejanja - zloraba položaja ali pravic - izraba položaja
Iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da je obdolženec kot direktor družbe izrabil položaj z izplačilom računov iz sredstev družbe za zasebne namene, s tem pa je protipravnost kot splošna sestavina kaznivega dejanja v zadostni meri opredeljena in ni potrebno, da je izrabitev položaja konkretizirana z navedbo vsebine pooblastil in pravne podlage, iz katere ta izhajajo.
V zvezi z obstojem pripornega razloga ponovitvene nevarnosti sodišče ugotavlja danost objektivnih in subjektivnih okoliščin, na podlagi katerih sklepa na nevarnost ponovitve kaznivih dejanj, pri čemer mora biti vselej podana vsaj ena objektivna in ena subjektivna okoliščina.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti – objektivna odgovornost države – služenje vojaškega roka – terenska vojaška vaja – kavzalna vzročnost - povrnitev nepremoženjske škode - načelo individualizacije odškodnine – načelo objektivne pogojenosti odškodnine – višina odškodnine
Tožnik si je poškodoval nogo kot vojaški obveznik med izvajanjem vaje na terenu, ko je obremenjen z 9 kg težko vojaško opremo med tekom navkreber stopil v 30 – 40 cm globoko in z do 50 cm visoko travo poraščeno luknjo kot le eno izmed številnih takih in podobnih lukenj na terenu, predvidenem za izvedbo vojaške vaje. Izvedba pehotne vojaške vaje v takih pogojih na terenu, posejanem z globokimi in zaradi poraščenosti z visoko travo prikritimi luknjami, pomeni po svoji naravi in načinu izvajanja povečano nevarnost za nastanek škode na življenju in zdravju ljudi. Taki dejavnosti, ki sama po sebi sicer ni nevarna, daje pečat povečane nevarnosti specifičnost terena glede na neopaznost (skritost) globokih in nevarnih lukenj spričo poraščenosti teh z visoko travo.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 83, 83/1, 89.ZPP člen 86, 86/4, 374, 374/2.
ZUS-1 - revizija - postulacijska sposobnost - dovoljenost revizije
Revizije v upravnem sporu stranka, ki nima pravosodnega izpita, ne more vložiti. Revizija, ki jo po poteku roka vloži stranka po odvetniku, se kot prepozna zavrže.