uvrstitev v carinsko tarifo - GSM mobilni telefonski sistem - bazne postaje
Bazne postaje kot sestavni del GSM mobilnega telefonskega sistema v Kombinirani nomenklaturi carinske tarife (KNCT) niso poimenovane, zato se njihova uvrstitev v carinsko tarifo izvede z uporabo Temeljnih pravil za uporabo kombinirane nomenklature in opomb ter pravil za razvrščanje, kar vse je sestavni del Navodil za razvrščanje blaga v carinsko tarifo. V smislu opomb 3 in 4 k XVI oddelku Navodil, se GSM mobilni telefonski sistem, katerega sestavni del so tudi bazne postaje, šteje za kombinirano opremo, ki je sestavljena iz več komponent, katerih skupen namen je prispevati k jasno definirani funkciji, zato se vse komponente štejejo za celoto in uvrščajo v tarifno številko, ki ustreza funkciji celote, ki je kot taka izrecno poimenovana pri posameznih tarifnih številkah 84. in 85. poglavja. Funkcija celote je v tem primeru vzpostavljanje telefonske veze med uporabniki, kar je tudi funkcija centrale žičnega telefonskega omrežja, ki je KNCT izrecno poimenovana. Zato je ob uporabi Temeljnih pravil 1, 4 in 6 materialnopravna pravilna uvrstitev baznih postaj, kot sestavnega dela GSM mobilnega telefonskega sistema, med druge telefonske centrale za telefonijo.
V primeru, da upravni spor, iz katerega izhaja taksna obveznost, sprožita dve tožeči stranki z vložitvijo skupne tožbe, je njuna taksna obveznost nerazdelna, kar pomeni, da lahko sodišče terja takso od katerekoli stranke.
Ponovna prošnja za azil, ki jo prosilec za priznanje azila vloži potem, ko je bila njegova prejšnja prošnja že pravnomočno zavrnjena, je najprej predmet predhodne obravnave o tem, ali so izpolnjeni pogoji za uvedbo ponovnega azilnega postopka, to je, da so se okoliščine za prosilca bistveno spremenile. Dokaze o bistveno spremenjenih okoliščinah mora predložiti prosilec sam.
dopolnitev revizije, vložene po izteku roka - uvrstitev v carinsko tarifo - bazne postaje
Revident je dopolnitev pritožbe, sedaj revizije, vložil po poteku 15-dnevnega roka za vložitev pritožbe (2. odstavek 70. člena ZUS). Zakonsko sicer ni izrecno določeno, kako ravnati z dopolnitvami, ki so vložene po izteku roka za vložitev vloge, vendar se glede na 89. člen ZUS-1 prepozna revizija zavrže. Do enake pravne posledice je pripeljala tudi prepozna vložitev pritožbe po ZUS (1. odstavek 343. člena ZPP in 16. člen ZUS). Z 89. členom ZUS-1 je zakonodajalec izrazil svojo voljo, da po preteku roka ugasne pravica za vložitev revizije kot pravnega sredstva. Ker to velja za pravno sredstvo kot takšno, mora do enake posledice voditi tudi njena dopolnitev, če je vložena po preteku roka. Revizijsko sodišče dopolnitve vloge ni zavrglo, saj ne gre za samostojno novo vlogo, temveč zgolj za dopolnitev že prej vložene vloge. Ker pa je po preteku roka pravica do vložitve dopolnitve revizije ugasnila, je revizijsko sodišče ni upoštevalo in njenih razlogov ni presojalo.
Na podlagi 8. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin je zagotovljena pravica do združitve in ohranitve celovitosti družine z ožjimi družinskimi člani.
spor o pristojnosti med upravnim in socialnim sodiščem
O zakonitosti posamičnega akta, s katerim je inštančni organ po nadzorstveni pravici odpravil odločbo centra za socialno delo, je pristojno odločati upravno in ne socialno sodišče.
uvrstitev v carinsko tarifo - GSM mobilni telefonski sistem - bazne postaje
Bazne postaje kot sestavni del GSM mobilnega telefonskega sistema v Kombinirani nomenklaturi carinske tarife (KNCT) niso poimenovane, zato se njihova uvrstitev v carinsko tarifo izvede z uporabo Temeljnih pravil za uporabo kombinirane nomenklature in opomb ter pravil za razvrščanje, kar vse je sestavni del Navodil za razvrščanje blaga v carinsko tarifo. V smislu opomb 3 in 4 k XVI oddelku Navodil, se GSM mobilni telefonski sistem, katerega sestavni del so tudi bazne postaje, šteje za kombinirano opremo, ki je sestavljena iz več komponent, katerih skupen namen je prispevati k jasno definirani funkciji, zato se vse komponente štejejo za celoto in uvrščajo v tarifno številko, ki ustreza funkciji celote, ki je kot taka izrecno poimenovana pri posameznih tarifnih številkah 84. in 85. poglavja. Funkcija celote je v tem primeru, tudi po presoji revizijskega sodišča, vzpostavljanje telefonske veze med uporabniki, kar je tudi funkcija centrale žičnega telefonskega omrežja, ki je v KNCT izrecno poimenovana. Zato je ob uporabi Temeljnih pravil 1, 4 in 6 materialnopravna pravilna uvrstitev baznih postaj kot sestavnega dela GSM mobilnega telefonskega sistema med druge telefonske centrale za telefonijo.
uvrstitev v carinsko tarifo - GSM mobilni telefonski sistem - bazne postaje
Bazne postaje kot sestavni del GSM mobilnega telefonskega sistema v Kombinirani nomenklaturi carinske tarife (KNCT) niso poimenovane, zato se njihova uvrstitev v carinsko tarifo izvede z uporabo Temeljnih pravil za uporabo kombinirane nomenklature in opomb ter pravil za razvrščanje. GSM mobilni telefonski sistem, katerega sestavni del so tudi bazne postaje, se šteje za kombinirano opremo, ki je sestavljena iz več komponent, katerih skupen namen je prispevati k jasno definirani funkciji, zato se vse komponente štejejo za celoto in uvrščajo v tarifno številko, ki ustreza funkciji celote Funkcija celote pa je v tem primeru vzpostavljanje telefonske veze med uporabniki, kar je tudi funkcija centrale žičnega telefonskega omrežja, ki je v KNCT izrecno poimenovana. Zato je materialnopravna pravilna uvrstitev baznih postaj, kot sestavnega dela GSM mobilnega telefonskega sistema, med druge telefonske centrale za telefonijo.
Če postane odločba, katere zakonitost je predmet presoje v upravnem sporu, izvršljiva šele s pravnomočnostjo, ni potrebe po odložitvi njene izvršitve, dokler ni končan upravni spor.
Če je želela revidentka doseči preizkus izpodbijane prvostopenjske sodbe, bi morala glede na 3. točko 335. člena in 383. člen ZPP, ki se v upravnem sporu uporabljata primerno (1. odstavek 22. čelna ZUS-1), razloge navesti. Ker se z revizijo izpodbija prvostopenjska sodba, morajo biti tudi revizijski razlogi podani tako, da se nanašajo prav na izpodbijano sodbo. Zgolj sklicevanje na razloge v neki drugi vlogi, ki se je nanašala na čisto drugo odločbo s povsem drugačno obrazložitvijo, pa po presoji Vrhovnega sodišča RS ne zadošča za dosego preizkusa po revizijskem sodišču.
Za uporabo 2. odstavka 35. člena ZDrž ni pravno pomemben za odločitev vzrok za življenje v tujini. Besedilo 2. odstavka 35. člena ZDrž namreč ni delalo nobene razlike med osebami, ki so prostovoljno živele v tujini, in vsemi ostalimi. Veljalo je torej tudi za prisilno izseljene osebe.
protipravnost - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - obstoj kaznivega dejanja - zloraba položaja ali pravic - izraba položaja
Iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da je obdolženec kot direktor družbe izrabil položaj z izplačilom računov iz sredstev družbe za zasebne namene, s tem pa je protipravnost kot splošna sestavina kaznivega dejanja v zadostni meri opredeljena in ni potrebno, da je izrabitev položaja konkretizirana z navedbo vsebine pooblastil in pravne podlage, iz katere ta izhajajo.
ZOR člen 178, 178/2, 200. ZTVCP člen 45, 46, 46/3.
odgovornost za škodo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda - trčenje motornih vozil - povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina
Ob tehtanju stopnje krivde po drugem odstavku 178. člena ZOR je treba izhajati iz teže kršitve cestnoprometnih predpisov in s tem povezanega prispevka k nastanku prometne nesreče. Tehtanje kršitev tožnika (prekoračitev hitrosti za več kot 30 %) in zavarovanca tožene stranke (izsiljevanje prednosti) pokaže, da je nekoliko večji delež krivde na strani zavarovanca tožene stranke, a zaradi razmeroma visoke hitrosti tožnika (ki kljub določeni prekoračitvi hitrosti, dovoljeni na spornem odseku ceste, vendarle ne bi pripeljala do prometne nesreče), zaradi katere tožnik ni mogel preprečiti nesreče (pa bi jo, če bi ne vozil s hitrostjo več kot 20 km/h od dovoljene), vendarle ne večji od 60 %.
razlaga zakona - priče - neveljavna razpolaganja v ustni oporoki - relativno nesposobne osebe biti priča - zakonci oseb iz 75. člena ZD
Besedica "vseh" v 75. členu ZD kaže na zakonodajalčev namen, da se za razliko od 68. člena ZD kot t.i. relativno nesposobne osebe biti priča pri ustni oporoki določijo tudi zakonci vseh oseb, naštetih v tem določilu, medtem ko to ne velja za zakonce vseh oseb, naštetih v 68. členu ZD oziroma velja le za zakonca sodnika, ki je oporoko sestavil, in zakonce prič pri oporoki.