dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta za revizijo po tožbi in nasprotni tožbi - sklenitev izvensodne poravnave po vložitvi pritožbe - upoštevanje izvensodne poravnave v postopku revizije - nova dejstva in novi dokazi
Sodišče prve stopnje je združeno obravnavalo tožbo in nasprotno tožbo. Vendar pa sta združena spora ohranila svojo samostojnost. Zato je Vrhovno sodišče dopustnost revizije presojalo ločeno glede na sporno vrednost predmeta po tožbi in po nasprotni tožbi.
Revidentka je navedla, da "sta se pravdni stranki med potekom pritožbenega postopka izvensodno poravnali", da pa tožeča stranka "o tem ni obvestila sodišča oziroma umaknila tožbo". Izvensodna poravnava naj bi bila sklenjena po vložitvi pritožbe in pred odločitvijo pritožbenega sodišča. Vendar pa se revidentka ne more šele v reviziji sklicevati na sklenitev izvensodne poravnave in na njeno vsebino (niti na plačilo dogovorjenega zneska). V reviziji je namreč dovoljeno navesti nova dejstva in predlagati nove dokaze samo tedaj, če se nanašajo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi katerih se lahko vloži revizija. Takšne kršitve (iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 370. člena ZPP) pa revidentka v zvezi z zatrjevano izvensodno poravnavo ni uveljavljala niti konkretizirala.
Primerjava znamk mora biti celovita in obsega vidno, slušno in pomensko podobnost zadevnih znakov, zlasti njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov. V končni fazi pa je odločilna celostna zaznava znamk pri povprečnem potrošniku. V praksi Sodišča Evropskih Skupnosti se verjetnost zmede interpretira v smislu zmede, ki jo lahko dve znamki ustvarita pri potrošniku glede izvora blaga ali storitev. Upoštevaje celovito presojo verjetnosti zmede je mogoče zaključiti, da je morebitna podobnost znamk zaradi skupnega elementa - besede omega, nevtralizirana z opisanimi vidnimi, fonetičnimi in pomenskimi razlikami.
invalid III. kategorije - ožji obseg zavarovanja - nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev - zakonska praznina
Pri posebnih primerih zavarovanja iz 21., 22. in 23. člena ZPIZ92 gre za ožji obseg zavarovanja določenih kategorij zavarovancev. Višino nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev določa 126. člen ZPIZ92, ki pa izrecno ne vključuje zavarovancev iz 23. člena ZPIZ92, torej zavarovancev, kot je bil tožnik. Nižji sodišči sta zato pravilno upoštevali določbe ZPIZ92, ki urejajo podobne primere.
Z določbo 32. člena ZDSS-1 se ne uvaja možnost neke splošne pritožbe zoper odločitve sodišča druge stopnje, ampak je pritožba zoper sklep o nedopuščeni reviziji dovoljena samo iz razlogov, določenih v zakonu.
Pritožbi ni mogoče ugoditi, saj ne navaja, v katerem primeru naj bi šlo za odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, niti ne zatrjuje neenotnost v praksi sodišča druge stopnje o vprašanju, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo.
ZTPDR člen 6. ZDR (1990) člen 107, 110.ZDR člen 4, 11, 16, 20, 216.ZViS člen 65, 69.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - razlikovanje z drugimi pogodbenimi razmerji - volja - status študenta
V sporu za ugotovitev obstoja delovnega razmerja že po ZDR/90 obstaja dolžnost sodišča, da presodi o zahtevku glede na elemente posameznega razmerja. Ni bistveno, če elementi delovnega razmerja v ZDR/90 niso izrecno določeni (tako kot sedaj v 4. členu ZDR/02), saj jih je mogoče in potrebno ugotavljati na podlagi drugih zakonskih določb, ki urejajo posebnosti delovnega razmerja (za razliko ostalih pogodbenih razmerij). Pri opredelitvi enega ali drugega razmerja ni odločilna volja strank, čeprav to ne pomeni, da v nekaterih primerih tudi volje ne bi bilo mogoče upoštevati. Kriteriji za razlikovanje morajo biti čim bolj objektivni. Avtonomija strank ni neomejena. Status študenta in delavcev v delovnem razmerju se pojmovno ne izključujeta.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23942
ZKP člen 398, 398/1-1, 407, 407/1-1.KZ člen 47, 47/2-2, 48.
pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - dopustnost - metode razlage - odmera kazni - napačen pravni pouk
Pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje po 1. točki prvega odstavka 398. člena ZKP je možna le v primeru, ko sodišče druge stopnje izreče kazen zapora dvajsetih let za kazniva dejanja v steku, ki se obravnavajo v enotnem postopku sojenja in izrekanja kazni.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - znižanje plače
Iz opredelitve utemeljenega poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki v bistvu pomeni prenehanje potreb po opravljanju del na delovnem mestu iz pogodbe o zaposlitvi v dosedanji vsebini, organizacijski opredelitvi ali zahtevnosti, ne izhaja, da bi lahko bil utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi zgolj in izključno le znižanje delavčeve plače.
Zgolj za čas, ko tožnik ni delal zaradi nezakonitih sklepov tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja, je bil upravičen do nadomestila plače ob predpostavkah, ki so bile podane v času izdaje nezakonitih sklepov, oziroma na podlagi primerjave s povprečnimi dejanskimi zaslužki njegovih sodelavcev - voznikov. Po vrnitvi na delo pa je bil tožnik upravičen do plače po dejanskem delu oziroma glede na veljavne razporeditvene odločbe.
pokojnina v tuji državi - pravica do izbire pokojnine - status zavarovanca
Prvi in drugi odstavek 177. člena ZPIZ-1 določata pravico do izbire med pokojninami kot pravico, ki pripada zavarovancu. Tožnika ni mogoče šteti med zavarovance, saj je že pridobil pravico do pokojnine (na podlagi zavarovalne dobe, ki jo je v glavnem izpolnil pri toženi stranki).
ZPIZ člen 27.ZPP člen 224, 243, 287, 287/2, 339, 339/1.
pravice iz invalidskega zavarovanja - poslabšanje zdravstvenega stanja - mnenje invalidske komisije - izvedensko mnenje - bistvena kršitev določb postopka - zavrnitev dokaza z izvedencem
Predmet sodne presoje je bila odločitev pristojnih organov tožene stranke o pravicah tožnice iz invalidskega zavarovanja glede na dejansko stanje, kot je bilo ugotovljeno v času odločanja - torej v letu 2000 in 2001. Kasnejše spremembe v zdravstvenem stanju tožnice, tudi ob isti diagnozi bolezni, so bile lahko podlaga za novo odločanje o teh pravicah.
Tožeča stranka dokazov ni predlagala tako (afirmativno), da bi sodišče prve stopnje o njih moralo odločiti s sklepom (temveč "po potrebi").
Za tožečo stranko, ki je pravna oseba, bi se zaslišala oseba, ki jo je po zakonu ali po njenih pravnih pravilih upravičena zastopati, vendar pa bi morala tožeča stranka navesti njeno ime in priimek, da bi se ji lahko vabilo na narok za izvedbo dokazov vročilo osebno. Predvsem pa bi morala (določno) navesti, o čem (konkretno) naj se oseba, ki jo je po zakonu ali po njenih pravnih pravilih upravičena zastopati, zasliši. Pri izdaji sodbe, s katero je tožbeni zahtevek zavrnjen po temelju, gre vsebinsko za končno sodbo. Zaradi pravnomočne zavrnitve tožbenega zahtevka po temelju namreč ni treba odločiti o njeni višini.
denacionalizacija stanovanjske stavbe - izločena stanovanja - podstreha in drugi skupni prostori
Predmet denacionalizacije je samo premoženje, ki je bilo dejansko podržavljeno. Izločena stanovanja se ne štejejo za podržavljeno premoženje, ne glede na to, v čigavo korist (bivših solastnikov) so bila izločena. V vrednost stanovanjskih in poslovnih prostorov v denacionalizirani zgradbi so zajete vse površine skupnih delov in naprav ter (funkcionalno) zemljišče.
azil - ponovna prošnja - pogoj za uvedbo postopka - spremenjene okoliščine - trditveno in dokazno breme
Pri odločanju o ponovni prošnji za priznanje azila po določbi 41. člena ne gre, kot zmotno menijo tožniki, za ugotavljanje pogojev za azil, ampak gre za ugotavljanje pogojev za ponovno uvedbo azilnega postopka. Pogoj bistveno spremenjene okoliščine mora dokazati prosilec.
Z uvrstitvijo blaga v drugo tarifno številko, ki je prav tako prosta carine, kot tarifna številka, ki jo je navedel deklarant v ECL, se tožnikova obveznost plačila carinskih dajatev ni spremenila. Tožnik zato ne izkazuje potrebnega pravnega interesa za revizijo, saj si svojega pravnega položaja ne more izboljšati.
Pravilno je bilo presojeno, da je tožnik navajal kontradiktorne izjave glede svojih osebnih podatkov ter v prošnji za azil navedel tudi drugačne razloge, kot jih je navajal na zaslišanju z dne 11.9.2007. Tožena stranka je zaradi navedenega utemeljeno dvomila v resničnost njegovih izjav in jih zato tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni mogla sprejeti za verodostojne.
zavezujoča informacija o uvrstitvi v carinsko tarifo - GSM mobilni telefonski sistem
Značilnosti oziroma sestava blaga so dejansko vprašanje, sama razvrstitev v carinsko tarifo pa je pravno vprašanje. Ker GSM mobilni telefonski sistem v Kombinirani nomenklaturi carinske tarife (KNCT) ni poimenovan, se njegova uvrstitev v carinsko tarifo izvede z uporabo Temeljnih pravil za uporabo kombinirane nomenklature in opomb ter pravil za razvrščanje.
ZUS-1 člen 4, 5, 66, 72, 75, 77. ZAzil člen 27.URS člen 25.
azil - omejitev gibanja - bistvena kršitev določb upravnega spora - tožba zaradi molka organa ali tožba zaradi posega v človekove pravice
Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu, ko je obravnavalo konkretno zadevo na podlagi 1. odstavka 4. člena in 66. člena ZUS-1 (2. odstavek 75. člena ZUS-1), saj bi moralo upoštevati, da je tožnik vložil tožbo zaradi molka organa, kasneje pa jo je razširil na sklep tožene stranke o omejitvi gibanja (22.11.2007).
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS19371
ZAzil člen 27, 27/1-3, 36, 36-2.ZUS-1 člen 4, 4/1, 36, 36/1-4, 67, 67/2.
azil - omejitev gibanja - poseg v ustavne pravice - zagotovljeno sodno varstvo
V zadevi ne gre za odločanje o zakonitosti posamičnega dejanja iz 1. odstavka 4. člena ZUS-1, s katerim bi tožena stranka posegla v tožnikove človekove pravice in svoboščine, saj ima tožnik zoper izdani sklep o omejitvi gibanja zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu.