bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nadomestna izpolnitev - datio in solutum - odstop terjatve namesto izpolnitve - nejasni in sami sebi nasprotni razlogi o odločilnih dejstvih
Posebna značilnost odstopa namesto izpolnitve je, da odstopnikova prvotna obveznost do upnika ugasne do zneska odstopljene terjatve. Posebno pravilo se posebej prilega izpolnitvi denarne obveznosti z odstopom denarne obveznosti. Poudarjeni zapis je razumeti tako, da če je odstopnik sicer imetnik denarne terjatve do svojega dolžnika, toda ne v višini, ki izhaja iz njegovega sporazuma s prevzemnikom o odstopu terjatve namesto izpolnitve, je možno, da bo odstopnikova obveznost ugasnila do nižjega zneska. V takšnem položaju bi se zato za plačilo razlike lahko obrnil na odstopnika kot prvotnega dolžnika.
Ni se mogoče strinjati z nosilnim argumentom sodišča druge stopnje, da naj bi tožeča stranka s podpisom Pogodbe prevzela tudi tveganje neobstoja terjatev, ki naj bi se odstopile na njeni podlagi. Rezultat razlage in razumevanja dane pravne norme je zaključek, katera dejstva so pravno odločilna. Nosilni razlog izpodbijane sodbe o "prevzetih tveganjih" tožeče stranke kot prevzemnice terjatev bi vodil k zaključku, da dejanski obstoj terjatev tožene stranke kot odstopnice do njenih dolžnikov pravno sploh ni pomemben. Zato ni logično, da sodišče druge stopnje za dodatno utemeljitev izpodbijane odločitve ravno iz navedenega nosilnega argumenta izpelje, da sta v času sklenitve Pogodbe terjatvi tožene stranke do njenih dolžnikov obstajali.
Ugotovitev invalidnosti s strani nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Avstriji v primeru izpolnitve dela pokojninske dobe pri tem nosilcu zavarovanja ni obvezujoča za toženo stranko (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije). Zato je tožena stranka tožnikovo pravico do invalidske pokojnine utemeljeno presojala po določbah ZPIZ.
V pritožbi zoper sklep o nedopustitvi revizije mora stranka navesti odločbe sodišč, s katerimi utemeljuje odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča oziroma neenotnost prakse sodišč druge stopnje. Zgolj pavšalnega zatrjevanja neenotne sodne prakse Vrhovno sodišče ne more upoštevati.