javni vzgojnoizobraževalni zavod - višina osnovne plače - izobrazba
Samo če delavec nima niti pedagoško-andragoške izobrazbe niti strokovne izobrazbe, kar se zahteva s predpisi, mu pripada 85% osnovne plače delovnega mesta, na katerega je razporejen (14. člen ZPDJVZ). Ker tožnik nima z zakonom določene strokovne izobrazbe, ima pa predpisano pedagoško-andragoško izobrazbo, mu za delovno mesto, na katero je razporejen, pripada 90% osnovne plače. Ker zakon za učitelja osnovne šole določa kot ustrezno samo visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri, visokošolska izobrazba neustrezne smeri za delavca pomeni, da nima ustrezne strokovne izobrazbe in mu posledično zato pripada 90% plače za delovno mesto, na katerega je razporejen.
ZTPDR člen 23, 23/1, 58, 59, 63, 81, 81/2. Kolektivna pogodba dejavnosti bank in hranilnic v Republiki Sloveniji (1998) člen 95.
disciplinski postopek - disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja - pristojnost za disciplinske kršitve direktorja - sestava disciplinske komisije - opredelitev disciplinske kršitve - opis kršitve v zahtevi za uvedbo postopka in disciplinski odločbi - odsotnost z disciplinske obravnave - zaslišanje in vabljenje kot stranka - primopredaja poslov
Morebitne kršitve določb postopka v disciplinskem postopku pri delodajalcu se v sodnem postopku presojajo z vidika zmotne uporabe materialnega prava in ne z vidika kršitev določb postopka. Tožničin ugovor, da ni bila vabljena na disciplinske obravnave osebno kot stranka, ki bo zaslišana, ne predstavlja kršitve določb o disciplinskem postopku. Opis hujše kršitve delovne obveznosti brez posebne in dodatne določitve okoliščin in pogojev iz 3. odstavka 58. člena ZTPDR v splošnem aktu delodajalca, ne predstavlja bistvene pomanjkljivosti pri opredelitvi hujše kršitve - takšne, da bi zaradi tega celo odpadla možnost disciplinskega sankcioniranja. Za opredelitev pristojnosti disciplinskega organa, ki odloča o disciplinski odgovornosti direktorja, ni odločilen status direktorja v času disciplinskega postopka temveč, ali je očitano kršitev storil kot direktor ali po tem. Disciplinski organ, in tudi sodišče, so vezani na opis kršitve, ki se delavcu očita v postopku in mora biti navedena že v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka. Pri tem so nepomembne manjše nedoslednosti ali razlike pri opisu dejanj, saj od delodajalca ni mogoče zahtevati tiste natančnosti, ki se zahteva od sodišča. Nepomembno je tudi, če disciplinski senat ob razglasitvi odločitve ni točno navedel opisov dejanj vseh očitanih kršitev. Splošna dolžnost bivšega direktorja ali delavca po koncu dela oziroma razporeditvi na drugo delovno mesto je predati dokumentacijo v zvezi z dosedanjo funkcijo oziroma delom ali vsaj sporočiti, kje se ta dokumentacija nahaja in s tem omogočiti normalno nadaljevanje opravljanja dela. Gre tudi za dolžnost delavca, da obvešča delodajalca o bistvenih okoliščinah v zvezi z delom ali delovnimi sredstvi. V razmerju med delavcem in delodajalcem to predstavlja splošno zahtevo po vestnem izpolnjevanju delovnih obveznosti, za katero ni potrebno, da je izrecno določena ali navedena v opisu delovnega mesta ali v pogodbi o zaposlitvi.
ZPIZ-1 člen 143. Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar člen 2, 2/VI, 2/VII, 2/XI, 2/XI-2.
telesna okvara - invalidnina - parni organi
Tudi v primeru širše opredelitve in priznavanja odstotka telesnih okvar parnih organov po 2. točki XI. poglavja Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar, ki bi zajel tudi parne dele telesa, bi lahko priznali 10 % povečanje telesne okvare le takrat, če bi se s Sporazumom priznana izguba ali funkcijska motnja nanašala na parni del telesa (kot celoto) in bi Sporazum za takšen del telesa priznal določen procent telesne okvare - ne pa v primeru, ko je procent telesne okvare priznan le za okvaro posameznega organa v delu telesa, brez posebnega priznanja določenega procenta okvare še zaradi funkcijskih ali drugih motenj dela telesa oziroma okvare dela telesa (kot celote).