V pritožbi zoper sklep o nedopustitvi revizije mora stranka navesti odločbe sodišč, s katerimi utemeljuje odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča oziroma neenotnost prakse sodišč druge stopnje. Zgolj pavšalnega zatrjevanja neenotne sodne prakse Vrhovno sodišče ne more upoštevati.
Ugotovitev invalidnosti s strani nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Avstriji v primeru izpolnitve dela pokojninske dobe pri tem nosilcu zavarovanja ni obvezujoča za toženo stranko (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije). Zato je tožena stranka tožnikovo pravico do invalidske pokojnine utemeljeno presojala po določbah ZPIZ.
zavarovalna pogodba - nastanek zavarovalnega primera - plačilo zavarovalnine - odškodnina - pobeg rib - odločanje sodišča po prostem preudarku - določitev (sporne) količine rib po prostem preudarku
Pravilo iz 216. člena ZPP omogoča, da sodišče (po opravljenem dokaznem postopku) v postopku ugotavljanja dejstev poda kvantitativno (številčno) oceno dane (s tožbenim zahtevkom terjane) količine (denarja ali nadomestnih stvari), o kateri ima na podlagi izvedenih dokazov le kvalitativno predstavo. Sicer pa obravnavani preudarek sodišča ni nadomestek dolžnosti pravdne stranke glede zbiranja procesnega gradiva in stranke ne razbremenjuje dolžnosti navajati vsa dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoje zahtevke (sodba in sklep Vrhovnega sodišča, opr. št. II Ips 250/2005 z dne 11. 5. 2006).
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nadomestna izpolnitev - datio in solutum - odstop terjatve namesto izpolnitve - nejasni in sami sebi nasprotni razlogi o odločilnih dejstvih
Posebna značilnost odstopa namesto izpolnitve je, da odstopnikova prvotna obveznost do upnika ugasne do zneska odstopljene terjatve. Posebno pravilo se posebej prilega izpolnitvi denarne obveznosti z odstopom denarne obveznosti. Poudarjeni zapis je razumeti tako, da če je odstopnik sicer imetnik denarne terjatve do svojega dolžnika, toda ne v višini, ki izhaja iz njegovega sporazuma s prevzemnikom o odstopu terjatve namesto izpolnitve, je možno, da bo odstopnikova obveznost ugasnila do nižjega zneska. V takšnem položaju bi se zato za plačilo razlike lahko obrnil na odstopnika kot prvotnega dolžnika.
Ni se mogoče strinjati z nosilnim argumentom sodišča druge stopnje, da naj bi tožeča stranka s podpisom Pogodbe prevzela tudi tveganje neobstoja terjatev, ki naj bi se odstopile na njeni podlagi. Rezultat razlage in razumevanja dane pravne norme je zaključek, katera dejstva so pravno odločilna. Nosilni razlog izpodbijane sodbe o "prevzetih tveganjih" tožeče stranke kot prevzemnice terjatev bi vodil k zaključku, da dejanski obstoj terjatev tožene stranke kot odstopnice do njenih dolžnikov pravno sploh ni pomemben. Zato ni logično, da sodišče druge stopnje za dodatno utemeljitev izpodbijane odločitve ravno iz navedenega nosilnega argumenta izpelje, da sta v času sklenitve Pogodbe terjatvi tožene stranke do njenih dolžnikov obstajali.
Ker je tožnik že pred uveljavitvijo ZPIZ-1 pridobil in uveljavil pravico do pokojnine pri nosilcu pokojninskega zavarovanja v tuji državi in je bilo pri tem upoštevano tudi pokojninsko obdobje pri toženi stranki (Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije), na podlagi določb 2. odstavka 177. člena ZPIZ-1 ne more uveljaviti enake pravice pri toženi stranki. Navedena določba ZPIZ-1 lahko velja le za naprej, to je za primere, ko zavarovanec do uveljavitve ZPIZ-1 še ni pridobil in uveljavil pravice do pokojnine na podlagi istih pokojninskih obdobij v tuji državi.
Tožena stranka bi se lahko razbremenila obveznosti plačila nadomestila plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja le, če bi dokazala, da je tožnik za določena obdobja prikrajšanja zaradi toženkinega neplačevanja plače nadomestil izpadli dohodek z drugimi dohodki iz naslova dela.
Ker je tožnik že pred uveljavitvijo ZPIZ-1 pridobil in uveljavil pravico do pokojnine pri nosilcu pokojninskega zavarovanja v tuji državi in je bilo pri tem upoštevano tudi pokojninsko obdobje pri toženi stranki (Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije), na podlagi določb 2. odstavka 177. člena ZPIZ-1 ne more uveljaviti enake pravice pri toženi stranki. Navedena določba ZPIZ-1 lahko velja le za naprej, to je za primere, ko zavarovanec do uveljavitve ZPIZ-1 še ni pridobil in uveljavil pravice do pokojnine na podlagi istih pokojninskih obdobij v tuji državi.
Dokončna odločitev Komisije za kadrovske in administrativne zadeve Vlade RS o dolžnosti vrnitve določnega zneska štipendije pomeni odločitev državnega organa o pravicah in obveznostih posameznika v smislu odločanja v upravnem postopku, zoper katero prizadeti posameznik lahko vloži tožbo pred pristojnim delovnim sodiščem.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - denarno nadomestilo - delo s skrajšanim delovnim časom
Tožnica je pričela delati s skrajšanim delovnim časom 5.5.2003. Do takrat je njena delovna obveznost, kljub odločbi ZPIZ o ugotovljeni invalidnosti, znašala še poln delovni čas, in bi ji moral delodajalec tudi plačevati polno plačo, če ne bi imela od tožene stranke (Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije) priznane začasne nezmožnosti za delo (od 24.2.2003 do 30.4.2003) in s tem pravice do denarnega nadomestila. Ob taki ugotovitvi, da bi tožnica bila upravičena do polne plače, je v primeru zadržanosti od dela zaradi bolezni upravičena tudi do polnega denarnega nadomestila. Dejstvo, da je dobila dokončno priznane pravice iz invalidskega zavarovanja nekaj prej, kot je pričela delati s skrajšanim delovnim časom, ob ugotovitvi, da je lahko realizirala pravice iz invalidskega zavarovanja šele, ko je dejansko pričela z delom s krajšim delovnim časom, na njeno pravico do polnega denarnega nadomestila zaradi zadržanosti od dela zaradi bolezni ne vpliva.
Ker je tožnik že pred uveljavitvijo ZPIZ-1 pridobil in uveljavil pravico do pokojnine pri nosilcu pokojninskega zavarovanja v tuji državi in je bilo pri tem upoštevano tudi pokojninsko obdobje pri toženi stranki (Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije), na podlagi določb 2. odstavka 177. člena ZPIZ-1 ne more uveljaviti enake pravice pri toženi stranki. Navedena določba ZPIZ-1 lahko velja le za naprej, to je za primere, ko zavarovanec do uveljavitve ZPIZ-1 še ni pridobil in uveljavil pravice do pokojnine na podlagi istih pokojninskih obdobij v tuji državi.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev
Določba drugega odstavka 96. člena ZDR, ki določa obveznost izdelave programa razreševanja presežnih delavcev, pride v poštev le takrat, če obveznost izdelave programa ni podana že glede na določbe prvega odstavka tega člena, torej glede na ugotovljeno število presežnih delavcev v krajšem časovnem obdobju. Ker je glede na določbe 99. člena ZDR program razreševanja presežnih delavcev formalni akt s predpisano vsebino, zgolj dejansko preverjanje možnosti drugih zaposlitev za tožnika in obveščanje sindikata o nameravanih odpovedih ter razlogih zanje navedenega programa ni moglo nadomestiti.
Sklepčnost tožbenega zahtevka ni samo podlaga za izdajo zamudne sodbe, ampak mora za uspešnost s tožbenim zahtevkom njegova utemeljenost vedno izhajati iz navedb v tožbi.
pokojnina v tuji državi - slovenska pokojnina - pravica do izbire pokojnine
V skladu s 1. odstavkom 177. člena ZPIZ-1 lahko zavarovanec, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja v Republiki Sloveniji, uživa le eno od njih po lastni izbiri. Ta določba velja tudi v primeru, ko zavarovanec izpolni pogoje za pridobitev pokojnine tudi v drugi državi, če pridobi pravice na podlagi istih pokojninskih obdobij (2. odstavek 177. člena ZPIZ-1). Zavarovanec, ki je uveljavil pravico do pokojnine v kateri od republik nekdanje SFRJ, na podlagi 177. člena ZPIZ-1 ne more več uspešno uveljaviti enake pravice v Republiki Sloveniji.
ZDSS-1 člen 30, 34.ZPP člen 347, 347/2.URS člen 25.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - ustavna pravica do pravnega sredstva - odpis prispevkov za zdravstveno zavarovanje
Na podlagi 1. odstavka 30. člena ZDSS-1 velja načelo prepovedi razveljavitve sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Iz tega načela izhaja, da lahko sodišče druge stopnje izvaja tudi dokaze, ki so jih stranke predlagale, pa na prvi stopnji niso bili izvedeni. Navedeno velja tudi za izvajanje dokazov po uradni dolžnosti (34. člen ZDSS-1). Če je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, če bi bilo mogoče višino terjatve natančneje ugotoviti z izvajanjem dodatnih dokazov na obravnavi na sodišču druge stopnje in če dokazi kažejo, da ni pogojev za odpis dolga, ni bilo pogojev za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje po 1. odstavku 30. člena ZDSS-1. Zmotna pravna presoja sodišča prve stopnje in sklicevanje na ustavno pravico do pravnega sredstva, češ, da bi naj bila s spremembo dejanskega stanja kršena navedena pravica strank, ne moreta biti razloga za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje.
Najožja sorodstvena razmerja stranke ali njenega zakonitega zastopnika s sekretarko sodišča lahko vzbujajo pri strankah subjektivni dvom v nepristranskost sodišča. Zato predstavljajo tehtni razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
pokojnina - bivši vojaški zavarovanec - ustavna pravica do socialne varnosti
Tožnik prejema pokojnino od tistega nosilca socialnega zavarovanja, kateremu je pretežni del svoje zavarovalne dobe plačeval prispevke za pokojninsko zavarovanje. Bolj ugodna ureditev, ki jo slovenski zakon priznava svojim državljanom, pa je posebna pravica, ki le-tem zagotavlja višjo stopnjo socialne varnosti. Tako zagotavljanje socialne varnosti, urejeno s posebnim zakonom (ki poleg tega ureja pod določenimi pogoji tudi pravice do socialne varnosti drugih, bivših vojaških oseb, ne samo državljanov RS), ni v nasprotju z ustavno pravico do socialne varnosti, niti mu ni mogoče očitati neenake oziroma diskriminacijske obravnave.
ZPIZ člen 94, 94/1-2, 122, 122/1-1, 139, 140, 140/1, 140/2.
invalid - nadomestilo plače za čas čakanja na razporeditev - zavezanec za plačilo nadomestila
Za presojo o tem, kdo je dolžan plačevati nadomestilo plače za čas čakanja delovnemu invalidu, ki mu je bila priznana pravica do razporeditve na drugo ustrezno delo oziroma zaposlitev, je odločilno, ali gre za delodajalca z manj kot petimi zaposlenimi. Pri tem se upošteva čas ob nastanku invalidnosti (II. ali III. kategorije).
Odločitev delodajalca o razporeditvi delavke na delovno mesto v drugem kraju zaradi potreb dela in vztrajanje pri tej razporeditvi dokler je ni sodišče pravnomočno razveljavilo, ne pomeni protipravnega posega v delavkine osebnostne pravice, zaradi katerega bi ji bilo mogoče priznati denarno odškodnino.
ZOR člen 361, 379, 379/1, 388.ZPP člen 360, 360/1. ZPPSL člen 31, 31/2, 31/4, 36, 36/1, 45, 60, 60/1, 60/2, 71, 71/1, 111, 111/3. Zakon o izvršilnem postopku člen 251c, 251c/2, 251d, 251d/2.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – presoja pritožbenih navedb – poprava tožbene navedbe – prisilna poravnava – pravica do ločenega poplačila – zastavna pravica na nepremičnini - hipoteka - odstop s hipoteko zavarovane terjatve – zavarovanje denarne terjatve na podlagi sporazuma strank – sklep o odreditvi zavarovanja na podlagi sporazuma strank – učinek potrjene prisilne poravnave na zastavno pravico, pridobljeno v postopku zavarovanja – vpis prenosa hipoteke v zemljiško knjigo med postopkom prisilne poravnave - učinek postopka prisilne poravnave na postopek izvršbe – učinek postopka prisilne poravnave na postopek zavarovanja - zastaranje – judikatna terjatev - pretrganje zastaranja
Ker je bila terjatev tožeče stranke zavarovana z zastavno pravico in te zastavne pravice ni dobila z izvršbo v zadnjih dveh mesecih pred izdajo sklepa o začetku prisilne poravnave, potrjena prisilna poravnava tožene stranke nanjo ni imela pravnega učinka.
Določbe 111. člena ZPPSL se za postopek prisilne poravnave ne uporabljajo, ker je vpliv prisilne poravnave na postopke izvršb in zavarovanj posebej urejen v 36. členu ZPPSL (primerjaj prvi odstavek 71. člena ZPPSL) .
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - študent - delo preko študentskega servisa - rok za sodno varstvo
Uveljavljanje obstoja delovnega razmerja, ker naj bi v razmerju, ki sta ga stranki uredili z medsebojnim sporazumom (pogodbo), obstajali elementi delovnega razmerja, pomeni uveljavljanje obstoja pogodbe o zaposlitvi. Dokler (delovno) razmerje še traja, bi delavec lahko na podlagi 3. odstavka 15. člena ZDR in po postopku, predpisanem v 1. in 2. odstavku 204. člena ZDR, zahteval od delodajalca priznanje delovnega razmerja in izročitev pisne pogodbe o zaposlitvi. Ko pa (delovno) razmerje že preneha, bi tožnica morala uveljavljati sodno varstvo v roku, določenem v 3. odstavku 204. člena ZDR.