brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Toženka je tudi po presoji sodišča pravilno ugotovila, da tožnica prosi za brezplačno pravno pomoč v upravnem sporu zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči, kot izhaja iz odločbe Upravnega sodišča Bpp 149/2023-5 z dne 8. 9. 2023. Po tej ugotovitvi, je toženka pravilno na podlagi 5. alineje 8. člena ZBPP prošnjo zavrnila.
Medtem ko je 210. člen ZUP opredelil formalne vidike odločbe (obliko in njene sestavne dele), pa nadaljnje določbe predpisujejo (tudi) njeno vsebino. Tako obrazložitev med ostalim obsega ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto (2. točka prvega odstavka 214. člena ZUP), kot tudi razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo samo odločbo (5. točka prvega odstavka 214. člena ZUP).
Izpodbijani sklep nima nobenih razlogov. V njem so določeni le deleži odpadne embalaže za april, maj in junij 2022 za posamezne družbe za ravnanje z odpadno embalažo. Povedano pomeni le eno: odločbe ni mogoče preizkusiti. Slednje predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP (tretji odstavek 27. člena ZUS-1). Izostanek obrazložitve ne dopušča tehtanja pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe.
V obravnavani zadevi tožnik s tožbo izpodbija sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka, s katerim je prvostopenjski organ v 2. točki izreka odločil, da se zavrne tožnikova zahteva za povrnitev nastale škode v znesku 20.000,00 EUR in da tožnik sam trpi nastalo škodo. Po presoji sodišča je prvostopenjski organ v tem delu odločil o premoženjskopravnem zahtevku, ki spada v pristojnost sodišča splošne pristojnosti (1. člen ZPP), ne pa o upravni zadevi (2. člen ZUP). To pa pomeni, da je izpodbijani sklep v 2. točki izreka ničen po 1. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, ki določa, da se za nično izreče odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku v zadevi iz sodne pristojnosti ali v stvari, v kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku.
Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka po četrtem odstavku 135. člena ZUP in 28. členu ZIN po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije temelji na oceni uradne osebe, da nadaljevanje inšpekcijskega postopka, ki se začne in vodi po uradni dolžnosti, zaradi odsotnosti javnega interesa ni več potrebno. Tak sklep torej ne pomeni meritorne odločitve o zahtevku stranke in ne oblikuje ali spreminja pravnega položaja oseb, prav tako pa tudi ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev. Ob izdaji navedenega sklepa ostane pravna situacija nespremenjena, saj inšpektor ne poseže v pravni položaj zavezanca in drugih oseb in v izreku tega sklepa ničesar ne ugotavlja, niti ne nalaga in tudi ne zavrača kakšnega zahtevka. Zato posledično tak sklep o ustavitvi postopka ne predstavlja akta iz drugega odstavka 2. člena ZUS-1, s katerim se odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta.
Tožnik v obravnavanem primeru s tožbo zahteva odškodnino v znesku 20.000,00 EUR. V zvezi s tem sodišče sodi, da gre pri tem za zahtevek akcesorne narave, ki bi ga lahko sodišče v upravnem sporu obravnavalo le, če bi bili izpolnjeni zakonski pogoji za vodenje upravnega spora.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 29.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - predaja prosilca odgovorni državi - Republika Hrvaška - sistemske pomanjkljivosti
V obravnavani zadevi ni sporno, da bo tožnik v primeru vrnitve na Hrvaško v okviru dublinskega postopka obravnavan kot prosilec za mednarodno zaščito in ne kot tujec. Glede na navedeno, je po presoji sodišča za ugotavljanje ovir za predajo Republiki Hrvaški na podlagi Uredbe Dublin III bistvenega pomena to, kako ravnajo hrvaški organi z osebami, ki imajo status prosilcev za mednarodno zaščito. Pravilna je ugotovitev toženke, da tožnik tega niti ni zatrjeval.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj
Ker je tožnik nesporno vložil prošnjo za dodelitev BPP v upravnem sporu zaradi izpodbijanja odločb Delovnega in socialnega sodišča o zavrnitvi dodelitve BPP, se sodišče strinja s toženko, da je ob upoštevanju citirane določbe pete alineje 8. člena ZBPP zavrnitev tožnikovih prošenj zakonita in pravilna. Tožnik uporabi te določbe v konkretnem primeru sicer nasprotuje, češ, da se zaradi svoje invalidnosti in hude bolezni naj ne bi bil sposoben sam zagovarjati pred sodišči ter državnimi uradi. Trdi, da ne razume svojih pravic in se sklicuje na šele v upravnem sporu predloženo izvedensko mnenje psihiatrinje dr. T. T. št. N6/2021 z dne 10. 11. 2021, in trdi, da ga je sodišče dolžno upoštevati kljub temu, da tožniku opravilna sposobnost ni bila odvzeta. Vendar 8. člen ZBPP tovrstnih izjem ne določa, poleg tega se sodišču dvom v tožnikovo procesno sposobnost ni pojavil, pa tudi sicer je sklicevanje na izvedensko mnenje iz leta 2021, za katerega tožnik ne pojasni, zakaj se nanj ni skliceval ali ga predložil že v upravnem postopku, prepozno.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - resna škoda - ekonomski razlog
Tožena stranka je odločila samo o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito, ne pa tudi o vrnitvi oziroma odstranitvi tožnika, med tem ko je sestavni del izreka v izpodbijanem aktu tudi odločitev o vrnitvi oziroma odstranitvi tožnika. To pa pomeni, da mora tožena stranka v takem primeru presojati tudi tveganje z vidika načela nevračanja oziroma prepovedi nečloveškega ravnanja iz člena 19(2) Listine EU o temeljnih pravicah.