ZIUZEOP člen 93, 93/2. ZDavP-2 člen 125, 125/3, 126, 126/6.
izvršba - davčna izvršba - zastaranje - absolutno zastaranje - zastaranje pravice do izterjave - zastaranje pravice do davčne izvršbe - COVID-19
ZDavP-2 ne izključuje oziroma prepoveduje hkratne ali sukcesivne izdaje sklepov o davčni izvršbi glede na različne predmete izvršbe (do poplačila celotnega dolga). To nadalje pomeni, da se z izdajo novega sklepa o davčni izvršbi ta ne začne znova, ampak gre za nadaljevanje že začetega postopka z novim izvršilnim sredstvom. Pojem zadržanja davčne izvršbe iz drugega odstavka 93. člena ZIUZEOP zato glede na jezikovno in namensko razlago zajema tako zadržanje opravljanja izvršilnih dejanj po že izdanem sklepu o davčni izvršbi kot tudi zadržanje izdajanja novih sklepov o davčni izvršbi na druga izvršilna sredstva. Ukrep zadržanja davčne izvršbe v času epidemije je bil namreč v prvi vrsti namenjen varstvu položaja davčnih dolžnikov, ki v navedenem obdobju iz različnih razlogov (omejitev javnega življenja, zaprtje ustanov, likvidnostne težave ipd.) niso mogli izpolniti svojih (zapadlih) obveznosti. Le v primeru, ko je davčni organ omejen pri opravljanju vseh izvršilnih dejanj, vključno z izdajanjem sklepov o davčni izvršbi, je dosežen namen predpisa, ki davčnega dolžnika ščiti pred posledicami teka izvršilnih postopkov, ki se vodijo zoper njega.
Tožba, ki je bila ob vložitvi nepopolna, je ostala nepopolna tudi po pozivu sodišča k odpravi pomanjkljivosti. Ker gre za take pomanjkljivosti, zaradi katerih sodišče zadeve ne more obravnavati (tožnica v tožbi ni navedla niti upravnega akta, ki ga s tožbo izpodbija, niti ni predlagala, kako in v čem naj se odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost), je sodišče tožbo zavrglo (drugi odstavek 31. člena ZUS-1).
Pri izdaji potrdila ni šlo za oblastveno ravnanje tožene stranke. S potrdilom se ni o ničemer odločalo. Ker se z njim ni o ničemer odločalo, z njegovo izdajo tudi ni moglo biti poseženo v nobeno ustavno pravico tožnika.
Pravilno je stališče tožene stranke, da tožnik v času vložitve tožbe ni imel pravnega interesa za vložitev take tožbe, saj je v času vložitve tožbe digitalno potrdilo, da ima status prebolevnika do 23. 4. 2022, še veljalo. Do domnevnih pravnih posledic oziroma učnikov potrdila v času vložitve tožbe niti še ni moglo priti in gre torej zgolj za hipotetično zatrjevanje onemogočanja oziroma oteževanja izvrševanja funkcije tožnika kot bodočih negotovih dejstev.
Dejanje se mora že zgoditi oziroma mora še trajati, ni pa mogoče vložiti tožbe zaradi bodočega negotovega dejstva.
lokacijsko dovoljenje - status stranke v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sodišče v zvezi izdanim gradbenim dovoljenjem ugotavlja, da vse tri tožeče stranke v upravnem postopku pred vložitvijo tožbe niso imele položaja stranke, zato je sodišče zavrglo tožbo, in sicer na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
ZOdv člen 17. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 8, 8/13, 11, 11/3, 39. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 10.
brezplačna pravna pomoč - odmera odvetniških stroškov - zahteva za varstvo zakonitosti - kilometrina - urnina
V tar. št. 11 OT ni predvidena nagrada za sestavo in vložitev odgovora na odgovor na zahtevo za varstvo zakonitosti Vrhovnega državnega tožilstva RS, saj vložitev navedene izjave ni obvezna in je zato tarifna številka 11 OT ne predvideva. Obdolženec ima sicer možnost in pravico, da zaradi zagotovitve poštenega postopka poda izjavo o odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, vendar pa Vrhovno sodišče RS o zahtevi za varstvo zakonitosti odloči tudi, če obdolženec te izjave ne poda.
določitev operaterja s pomembno tržno močjo - pravni interes
Ker je toženka z izpodbijano dopolnilno odločbo razveljavila eno točko regulatorne odločbe, po presoji sodišča z njo ne more biti (negativno) poseženo v tožnikov pravni položaj, saj se s tako odločitvijo obseg po ZEKom-1 naloženih obveznosti po naravi stvari lahko kvečjemu zmanjšuje. Uspeh s tožbo bi pomenil, da bi bila tožniku, pod pogojem, če bi to Delegirana uredba sploh dovoljevala, (ponovno) naložena obveznost (ki je z izpodbijanim aktom razveljavljena), da ne preseže tam določene cene in ne, da bi na podlagi regulatorne odločbe pridobil pravico, da poleg v 4. členu Delegirane uredbe regulirane cene za zaključevanje govornih klicev v mobilnih omrežjih za svoje storitve zaračunava še dodaten znesek.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje vloge
Če je prosilec tujec, mora prošnja za dodelitev BPP vsebovati tudi podatke o dohodkih in drugih prejemkih ter premoženjskem stanju prosilca in oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. V obravnavani zadevi bi tožnik moral zahtevane podatke predložiti tudi za ženo, kot je od njega zahteval organ s sklepom z dne 5. 7. 2023. Kot izhaja iz upravnega spisa, pa je tožnik vlogo dopolnil le z obrazcem - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči in z obrazcem za družinskega člana. Zakaj ostalih zahtevanih dopolnitev ni predložil, tožnik ni navedel niti ni predlagal podaljšanja roka, zato je organ pravilno ocenil vlogo tožnika kot prosilca za BPP za nepopolno in jo na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP zavrgel.
skrbništvo - skrbnik za poseben primer - dolžnosti in obseg pooblastila skrbnika
Kandidat za skrbnika v pravnih sredstvih lahko nasprotuje le temu, da je imenovan za skrbnika ali obsegu nalog, ki so mu naložene. Nima pa kandidat za skrbnika pravno varovane zahteve oziroma aktivne legitimacije za zahtevo, da se ga imenuje za skrbnika. Gre za to, da biti imenovan za skrbnika za posebni primer ni pravica, ki bi temeljila na zakonu, temveč gre za funkcijo, ki je prostovoljna in častna (s pravico do povračila upravičenih stroškov, ki jih je imel kot skrbnik pri opravljanju skrbniških obveznosti). Navedeno pomeni, da pri določitvi določene osebe za skrbnika za posebni primer že po naravi stvari ne gre za kršitev pravic druge osebe, ki je (prav tako) pristala na to, da bi bila postavljena za skrbnika.
Za poseg v pravni položaj skrbnika pa ne gre niti, ko je določena oseba imenovana za skrbnika in je nato v postopku s pravnimi sredstvi ta odločitev spremenjena.
ZVO-1 člen 50, 51, 51/1, 51/2, 82, 84, 84/2. Uredba o odpadkih (2015) člen 3, 3/1, 3/1-20.
okoljevarstveno dovoljenje - okoljevarstveno soglasje - obdelava odpadkov - predelava nenevarnih odpadkov - presoja vpliva na okolje
Ministrstvo mora v postopku odločanja o vlogi za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja presoditi, ali upravljavec za napravo, za katero zahteva to dovoljenje, potrebuje pravnomočno okoljevarstveno soglasje. Pridobitev okoljevarstvenega soglasja pa je skladno s 50. členom ZVO-1 potrebna pred začetkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje. Za določene vrste posegov v okolje je namreč zaradi njihove velikosti, obsega, lokacije ali drugih značilnosti, ki lahko vplivajo na okolje, presoja vplivov na okolje obvezna (drugi odstavek 51. člena ZVO-1).
Tožnica je 8. 1. 2024 vložila vlogo, s katero je sodišču sporočila, da tožbo umika. Pojasnila je, da je 8. 1. 2024 prejela dopolnilno odločbo toženke št. Bpp 1209/2023 z dne 3. 1. 2024, iz katere izhaja, da je toženka odločila, da se izpodbijana odločba spremeni tako, da je tožnica upravičena do brezplačne pravne pomoči tekom celotnega postopka pred sodiščem prve stopnje.
dostop do informacij javnega značaja - ničnost odločbe - pravni interes za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Ker o tožnikovi zahtevi bodisi po ZZrlD (zahteva z dne 22. 2. 2023) bodisi po ZDIJZ (zahteva z dne 28. 3. 2023) še ni bilo dokončno odločeno, izpodbijana odločba tožene stranke očitno nima nobenih posledic za tožnika (5. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). O pravici tožnika do zahtevanih podatkov še ni bilo dokončno odločeno.
ZDIJZ člen 1, 4, 4/1. ZRTVS-1 člen 3, 4, 15, 15-2, 15-5, 28. ZZ člen 48.
dostop do informacij javnega značaja - pravna oseba javnega prava - informacija javnega značaja - podatki o porabi javnih sredstev - javni zavod - tržna dejavnost
Tožeča stranka RTV Slovenija je oseba javnega prava in s tem v svojem celotnem delovanju zavezanka po ZDIJZ.
Zahtevana pogodba je informacija, ki izvira iz delovnega področja tožeče stranke, ki je pravna oseba javnega prava, torej je zahtevana pogodba že iz tega razloga informacija javnega značaja in ker med strankami ni sporno, da pri njej ni podana nobena izmed izjem iz 6. člena ZDIJZ, razen v delu, ki se nanaša na osebne podatke, je že iz tega razloga odločitev tožene stranke v izpodbijani odločbi pravilna.
Predmet pogodbe je prav tisto, kar je javna služba glede na določila 3. in 4. člena ZRTVS-1.
S sredstvi javnih financ so mišljena v primeru javnih zavodov vsa sredstva, ki jih ti zavodi pridobivajo na katerega od načinov, uzakonjenih v prvem odstavku 48. člena Zakona o zavodih, torej iz sredstev ustanovitelja, s plačili za storitve, s prodajo blaga in storitev na trgu in iz drugih virov na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in aktom o ustanovitvi.
brezplačna pravna pomoč - zahteva za sodno varstvo - upravičenost do brezplačne pravne pomoči - sodni postopek
V primeru zavrženja zahteve za sodno varstvo v okviru predhodnega preizkusa oziroma odprave ali spremembe izpodbijane prekrškovne odločbe zahteva ni posredovana v nadaljnje vsebinsko odločanje pristojnemu sodišču. Navedeno pa ne pomeni, da zaradi procesnih možnosti oziroma pooblastil, ki jih zakon iz razloga procesne ekonomije daje prekrškovnemu organu pri obravnavi zahteve za sodno varstvo v okviru prehodnega preizkusa, vlagatelj v postopku odločanja o zahtevi za sodno varstvo po ZBPP ne more biti upravičen do brezplačne pravne pomoči.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - zazidano stavbno zemljišče
Za opredelitev zemljišča kot zazidanega stavbnega zemljišča je bistveno, ali se na zemljišču opravlja poslovna dejavnost zavezanca, kakršno primeroma našteva citirano določilo. Pri razlagi, kdaj se na površini zemljišča opravlja poslovna dejavnost, je treba upoštevati tudi določbo 218. člena ZGO-1, saj ta določa, da se določbe prve alineje prvega odstavka 56. člena ZSZ uporabljajo samo za tista zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki jih določa ta člen tega zakona, saj je bil to (dokler je veljal) kasnejši zakon kot ZSZ/84.
Ko obveznost plačila NUSZ neposredno bremeni najemnike, je treba upoštevati tudi, da je v nekaterih stavbah več stanovanj oziroma več poslovnih prostorov, ki jih lastnik ali lastniki oddajajo različnim najemnikom, pri čemer vsi najemniki uporabljajo isto funkcionalno zemljišče objekta, bodisi za dostop, bodisi za manipulacijo oziroma za druge namene, za katere se funkcionalno zemljišče uporablja. Če je temu tako, plačila NUSZ ni mogoče naložiti le enemu, ampak v ustreznem deležu vsem, ki ga (na podlagi najema) uporabljajo, oziroma lastniku nepremičnine.
Zavezanec lahko dokazuje, da so dejstva, ki jih organu sporoči občina, napačna in jih mora organ presoditi po načelu proste presoje dokazov. Toženka zato na površino zazidanega stavbnega zemljišča, kot jo je sporočila občina, ni bila vezana.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda - dovoljenje za opravljanje dejavnosti - odvzem dovoljenja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku
Tožeča stranka zaposluje večje število delavcev, med njimi tudi varilce in druge zaposlene s področja kovinarske industrije, za katere je splošno znano, da jih na trgu dela močno primanjkuje. To pa potrjuje navedbe tožeče stranke, da bi izvršitev prepovedi opravljanja dejavnosti posredovanja delavcev uporabnikom zanjo imela težke oziroma nepopravljive finančne posledice, saj bi delavce z zahtevanim strokovnim znanjem in izkušnjami v primeru uspeha s tožbo oziroma po odpravi prepovedi opravljanja dejavnosti na trgu dela težko našla.
dovoljenje za opravljanje dejavnosti - začasna odredba - odložitvena začasna odredba - težko popravljiva škoda - javni interes
Za izdajo začasne odredbe tako zadostuje, da stranka s stopnjo verjetnosti izkaže, da je nevarnost skorajšnjega prenehanja dejavnosti neposredna posledica (izvršitve) akta, ki ga izpodbija s tožbo v upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravnomočno zaključen postopek - verjeten izgled za uspeh
Tožnik je zaprosil za dodelitev BPP za pravno zastopanje in svetovanje pred sodiščem I. in II. stopnje v prekrškovnem postopku. Toženka je ugotovila, da je bil tožnik s sklepom PRnz 31/2021 z dne 20. 9. 2023 obveščen, da je njegov predlog za odložitev oziroma podaljšanje roka za opravo dela v splošno korist neutemeljen. V roku osmih dni po prevzemu navedenega sklepa tožnik ni vložil pritožbe, zato je navedeni sklep postal pravnomočen. Tega tožnik v tožbi ne zanika. To pa tudi po presoji sodišča vodi v zaključek, da tožnik v postopku pred sodiščem I. in II. stopnje v postopku PRnz 31/2023 nima verjetnega izgleda za uspeh, saj je ta postopek pravnomočno zaključen.
ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 293, 293/3.
upravna izvršba - odlog upravne izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - nedopustna tožba
Sklep o odlogu izvršbe oziroma o zavrnitvi predloga za odlog sam po sebi ne spreminja pravnega položaja tožnice, niti z njim ni odločeno o njeni pravni koristi. Gre za vmesno odločitev, v času trajanja izvršilnega postopka, ki ima le začasen procesni učinek, to je začasno prekinitev že začetega izvršilnega postopka, v trajanju največ šestih mesecev. Odlog izvršbe torej ni pravica, ki bi izvirala iz materialnega prava. Torej odločitev o predlogu za odlog izvršbe ni upravni akt in ga v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3. ZNISESČP člen 11, 11/1.
verifikacija stare devizne vloge - procesne predpostavke - rok za vložitev zahteve - prekluzivni rok - zavrženje zahteve
Tožnik je svojo zahtevo za verifikacijo devizne vloge nesporno vložil po izteku predpisanega roka iz prvega odstavka 11. člena ZNISESČP, zato ni izpolnil procesne predpostavke za začetek postopka (tj. pravočasnosti zahteve), zaradi česar je toženka zahtevo v okviru predhodnega preizkusa po 3. točki prvega odstavka 129. člena ZUP pravilno zavrgla.