Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - pravica do svobodne izbire odvetnika - konflikt med zasebnimi in javnimi interesi - župan - odvetniške storitve
Funkcionar, ki je v postopku zaradi službenih ravnanj, ima seveda v postopku pravico do obrambe, medtem ko je lahko interes subjekta javnega sektorja različen v smislu, da se mora imeti slednji tudi možnost distancirati se od ravnanj svojega funkcionarja in s tem zaščititi lastno integriteto, v kolikor je to v okoliščinah konkretnega primera potrebno.
Pri tem pa za kršitev integritete tudi ni potrebno v vsakem konkretnem primeru ugotavljati razlik v interesih subjekta javnega sektorja in funkcionarja, zadošča že možnost, da obstojijo in že zgolj ta možnost vzpostavi dolžnost funkcionarja, da se izogne tveganju, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi.
okoljevarstveno dovoljenje - sprememba okoljevarstvenega dovoljenja - pravni interes - občina kot stranka postopka - emisije
Tožnica dovolj določno zatrjuje, da zaradi obratovanja kompostarne prihaja do neznosnega smradu, torej da prihaja do čezmernih emisij v okolje, to pa so pravne koristi, ki jih glede na prvi odstavek 83. člena ZVO-1 lahko varuje v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja.
Drži, da država ni sprejela mejnih emisijskih vrednosti za smrad, kar pa ne pomeni, da se lahko v okolje s tega vidika neomejeno posega oziroma da so v tem primeru občani in občanke tožnice dolžni prenašati čezmerno obremenitev s smradom.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 293, 293/2, 293/3.
upravna izvršba - odlog izvršbe - zavrženje predloga za odlog - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Sklep o odložitvi izvršbe se po vsebini nanaša izključno na čas, v katerem bodo opravljena izvršilna dejanja, ne pa na njihov obseg ali vsebino. Tako se tudi sklep o zavržbi predloga za odlog izvršbe nanaša zgolj na časovni potek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe. Z njim ni odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. Upravni spor zato ni dopusten.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - zapuščinski postopek - dedni dogovor - sodna poravnava
Dedni dogovor, ki je bil podlaga za izdajo sklepa o dedovanju, je treba po vsebini šteti za sodno poravnavo. Sodišče posledično ugotavlja, da so v zadevi izpolnjeni pogoji iz petega odstavka 48. člena ZBPP, to pa pomeni, da je tožnik Republiki Sloveniji dolžan povrniti zgolj polovico stroškov,
ZRTVS-1 člen 31, 31/1, 31/3, 40. ZDavP-2 člen 389, 390.
RTV prispevek - plačilo RTV prispevka - zatrjevanje protiustavnosti
Tožnik ne oporeka navedbam toženke, da je odjemalec oziroma plačnik električne energije v javnem električnem omrežju in sam zatrjuje, da ima TV sprejemnik, da pa sicer ne želi gledati programa RTV Slovenija. Tožnik v konkretni zadevi ne zatrjuje nobenih pravno relevantnih razlogov, na podlagi katerih bi bil razbremenjen obveznosti plačila RTV prispevka. Obveznosti plačila RTV prispevka je namreč razbremenjen, kdor poda izjavo, da nima svojega in v svojih prostorih tudi ne uporablja tujega radijskega ali televizijskega sprejemnika ter da je bil seznanjen z zakonskimi posledicami neresnične izjave.
Izrek izpodbijane odločbe ni dovolj jasen in določen, da bi ga bilo mogoče šteti za zakonitega. Besedilo 2. točke izreka izpodbijane odločbe je nejasno in nedoločno, ker vsebuje zgolj splošno navedbo, da je tožnik dolžan odstraniti "vse na novo rekonstruirane dele obstoječega poslovno stanovanjskega objekta", ne da bi bili ti na novo rekonstruirani deli tudi določno poimenovani. Te pomanjkljivosti ne more odpraviti obširen opis sedanjega stanja objekta, vsebovan v nadaljevanju te točke, saj je pri obveznosti zavezanca, da odstrani novo rekonstruirane dele objekta, relevantno, kateri deli so rekonstruirani in ne kakšno je obstoječe stanje.
gospodarska javna služba - koncesijsko razmerje - javni razpis - postopek javnega razpisa - javno-zasebno partnerstvo - jezikovna razlaga zakona - pogajanja - ugoditev tožbi
V postopku javnega razpisa po postopku konkurenčnega dialoga za podelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe rednega in investicijskega vzdrževanja občinskih javnih cest po oddaji (končnih) ponudb ni mogoče znova voditi dialoga (se pogajati) in nato vnovič pozvati ponudnike k oddaji (končnih) ponudb. Po zaključenem dialogu je mogoče oddati le eno ponudbo, glede katere ponudnik na zahtevo naročnika lahko poda pojasnila, podrobne opredelitve, optimizacijo, dodatne informacije, določi dokončne pogoje, vendar na način, da se ne spreminjajo bistveni vidiki ponudbe.
Ker iz tožnikovega trditvenega gradiva in podatkov spisa, ki se nanaša na zadevo, ni razvidno, kaj bi moral ODT še ukreniti, da bi se odkrilo storilca navedenega kaznivega dejanja, in kakšno vlogo bi pri tem igralo tožnikovo sodelovanje, je očitno, da ni treba nujno zagotoviti njegove udeležbe v predkazenskem postopku; zaradi ugotovitve, da ta še ni končan, navedeno logično velja tudi za tožnikovo udeležbo v kazenskem postopku. Zato niso podani zakonski pogoji za dovolitev zadrževanja po peti alineji drugega odstavka 73. člena ZTuj-2.
Že zato, ker tožnik ni izkazal, da je državljan Alžirije, je po presoji sodišča logično, da njegova prošnja ne more temeljiti na določbah devete alineje drugega odstavka 73. člena ZTuj-2, ki dovolitev zadrževanja logično povezujejo s predhodno ugotovitvijo, da je izkazan obstoj državljanstva države, v katero naj bi bil tožnik odstranjen.
odpis davčnega dolga - zavrženje pritožbe - pravni interes
Organ prve stopnje je odločil o odpustu dolga, zoper kar je tožnik vložil pritožbo, v kateri pa dejansko ne nasprotuje odpustu dolga - izvršilnih stroškov, pač pa v njej ugovarja neopravi ustavitve postopka glede dolga - globe, o čemer organ z izpodbijano (delno) odločbo sploh ni odločal. Zato je drugostopenjski organ pravilno štel, da tožnik nima pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper izdano delno odločbo o odpustu, s katero je njegovemu predlogu za odpust izvršilnih stroškov v celoti ugodil, posledično pa je tudi zaradi pomanjkanja pravnega intersa tožnika njegovo pritožbo pravilno zavrgel.
varstvo konkurence - ustna obravnava - obveznost obravnave - zaslišanje priče - zaslišanje izvedenca - prosta presoja dokazov
ZPOmK-1 v 21. členu res določa, da Agencija za varstvo konkurence v postopku odloči brez ustne obravnave, razen če uradna oseba, ki vodi postopek, presodi, da je treba zaradi razjasnitve ali ugotovitve odločilnih dejstev opraviti ustno obravnavo. Vendar je to določbo treba razlagati v povezavi s 154. členom ZUP7, ki določa, da je treba razpisati ustno obravnavo (med drugim) vselej, kadar je treba zaslišati priče ali izvedence.
Zoper odločbo o spremembi OVD po uradni dolžnosti je dovoljena pritožba, na kar je bil tožnik opozorjen v pravnem pouku izpodbijane odločbe, tožnik pa pritožbe ni vložil.
Izpodbijana odločba je bila v obsegu izpodbijanja s sodbo tega sodišča I U 1502/2022 odpravljena in v tem obsegu zadeva vrnjena organu v nov postopek, predlog za dopustitev revizije pa ni bil vložen. S tem, ko je bila odločba odpravljena, je nastal položaj, kot da sploh še ni bila izdana, postopek pa se je vrnil v stanje pred njeno izdajo. Ker so bile z odpravo odločbe odpravljene tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale, tožnik s tožbo, s katero tudi sam zahteva odpravo navedene odločbe, v tem primeru očitno ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje - ogrožanje varnosti - ogrožanje življenja drugih ali premoženja - začasna odredba
V času izdaje izpodbijanega sklepa, izdanega na podlagi 4. alineje prvega odstavka 84. člena v zvezi s šesto točko 84. člena ZMZ-1, tožnik ni bil prosilec za mednarodno zaščito, kar niti ni sporno med strankama, ampak tujec.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Tožnik je vložil prošnjo za BPP za vložitev pritožbe zoper sklep, s katerim je bila kot nedovoljena zavržena pritožba zoper sodbo in za vložitev in sestavo ustavne pritožbe zober sodbo, s katero je sodišče zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, s katero je bila zavrnjena prošnja za dodelitev BPP za vložitev predloga za dopustitev revizije zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča. Organ je zato pravilno štel, da se omejitev iz pete alineje 8. člena ZBPP nanaša tudi na vložitev ustavne pritožbe v primerih, kot je obravnavan.
ZBPP člen 13, 14, 14/1. ZSVarPre člen 18, 18/1, 18/1-1, 27. ZUP člen 9, 9/1, 146.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - materialni položaj - vrednost nepremičnine - stanovanje, v katerem prosilec živi - pravica do izjave - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Tožnici pred izdajo izpodbijane odločbe ni bila dana možnost, da se izjasni o navedenih dejstvih in okoliščinah, ki jih je toženka ugotovila po uradni dolžnosti in so bistvenega pomena za odločitev. O navedenih okoliščinah se je izjavila šele v upravnem sporu, v katerem je očitek kršitve pravil postopka in posledično nepopolne ugotovitve dejanskega stanja utemeljevala s trditvami, da je upoštevano nepremičnino spojila s svojim starim stanovanjem v enotno duplex stanovanje s spodnjimi in zgornjimi prostori in da v spojenem stanovanju živi že od leta 2010.
Tožba, ki je bila ob vložitvi nepopolna, je ostala nepopolna tudi po pozivu sodišča k odpravi pomanjkljivosti. Ker gre za take pomanjkljivosti, zaradi katerih sodišče zadeve ne more obravnavati (tožnica v tožbi ni navedla niti upravnega akta, ki ga s tožbo izpodbija, niti ni predlagala, kako in v čem naj se odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost), je sodišče tožbo zavrglo (drugi odstavek 31. člena ZUS-1).
V izpodbijanem sklepu so izostali razlogi o tem, zakaj in na podlagi česa mora tožnik v relevantnem obdobju zagotoviti ravnanje z odpadno embalažo v deležih, določenih v izpodbijanem sklepu.
Tožničinih tožbenih očitkov zaradi pomanjkljive obrazložitve izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Iz obrazložitve ocene strokovne komisije izhaja ugotovitev, da operacija vključuje povprečno število udeležencev usposabljanj, pri čemer pa ni mogoče ugotoviti, ali navedeno predstavlja argument v prid ustreznosti, delni ustreznosti ali pa neustreznosti tožničine vloge. Ob tem gre pripomniti, da je bilo v Javnem razpisu kot povprečno število vključenih udeležencev na posamezno operacijo v preteklosti navedeno prav število 40 udeležencev, ki ga je v svoji vlogi predvidela tudi tožnica.
ZIUZEOP člen 93, 93/2. ZDavP-2 člen 125, 125/3, 126, 126/6.
izvršba - davčna izvršba - zastaranje - absolutno zastaranje - zastaranje pravice do izterjave - zastaranje pravice do davčne izvršbe - COVID-19
ZDavP-2 ne izključuje oziroma prepoveduje hkratne ali sukcesivne izdaje sklepov o davčni izvršbi glede na različne predmete izvršbe (do poplačila celotnega dolga). To nadalje pomeni, da se z izdajo novega sklepa o davčni izvršbi ta ne začne znova, ampak gre za nadaljevanje že začetega postopka z novim izvršilnim sredstvom. Pojem zadržanja davčne izvršbe iz drugega odstavka 93. člena ZIUZEOP zato glede na jezikovno in namensko razlago zajema tako zadržanje opravljanja izvršilnih dejanj po že izdanem sklepu o davčni izvršbi kot tudi zadržanje izdajanja novih sklepov o davčni izvršbi na druga izvršilna sredstva. Ukrep zadržanja davčne izvršbe v času epidemije je bil namreč v prvi vrsti namenjen varstvu položaja davčnih dolžnikov, ki v navedenem obdobju iz različnih razlogov (omejitev javnega življenja, zaprtje ustanov, likvidnostne težave ipd.) niso mogli izpolniti svojih (zapadlih) obveznosti. Le v primeru, ko je davčni organ omejen pri opravljanju vseh izvršilnih dejanj, vključno z izdajanjem sklepov o davčni izvršbi, je dosežen namen predpisa, ki davčnega dolžnika ščiti pred posledicami teka izvršilnih postopkov, ki se vodijo zoper njega.
Pri izdaji potrdila ni šlo za oblastveno ravnanje tožene stranke. S potrdilom se ni o ničemer odločalo. Ker se z njim ni o ničemer odločalo, z njegovo izdajo tudi ni moglo biti poseženo v nobeno ustavno pravico tožnika.
Pravilno je stališče tožene stranke, da tožnik v času vložitve tožbe ni imel pravnega interesa za vložitev take tožbe, saj je v času vložitve tožbe digitalno potrdilo, da ima status prebolevnika do 23. 4. 2022, še veljalo. Do domnevnih pravnih posledic oziroma učnikov potrdila v času vložitve tožbe niti še ni moglo priti in gre torej zgolj za hipotetično zatrjevanje onemogočanja oziroma oteževanja izvrševanja funkcije tožnika kot bodočih negotovih dejstev.
Dejanje se mora že zgoditi oziroma mora še trajati, ni pa mogoče vložiti tožbe zaradi bodočega negotovega dejstva.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje vloge
Če je prosilec tujec, mora prošnja za dodelitev BPP vsebovati tudi podatke o dohodkih in drugih prejemkih ter premoženjskem stanju prosilca in oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. V obravnavani zadevi bi tožnik moral zahtevane podatke predložiti tudi za ženo, kot je od njega zahteval organ s sklepom z dne 5. 7. 2023. Kot izhaja iz upravnega spisa, pa je tožnik vlogo dopolnil le z obrazcem - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči in z obrazcem za družinskega člana. Zakaj ostalih zahtevanih dopolnitev ni predložil, tožnik ni navedel niti ni predlagal podaljšanja roka, zato je organ pravilno ocenil vlogo tožnika kot prosilca za BPP za nepopolno in jo na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP zavrgel.